Slovenija

10 let Slovenije v EU: Od kandidatke do polnokrvne članice

STA/J.P.
6. 4. 2014, 09.34
Posodobljeno: 9. 8. 2017, 09.54
Deli članek:

Mineva deset let od vstopa Slovenije v EU. Sledi kronologija pomembnejših dogodkov na poti od prošnje za sklenitev pridružitvenega sporazuma z EU do danes.

Arhiv Svet24
Druga je bolezen modrega jezika, ki je nevarna za drobnico in govedo, tretja pa mali panjski hrošč, ki ogroža čebele.

1992 - Potem ko je EU uradno priznala Slovenijo kot samostojno državo, je Slovenija unijo zaprosila za sklenitev pridružitvenega sporazuma ter za podporo pri prestrukturiranju in konsolidaciji slovenskega gospodarstva.

5. april 1993 - Slovenija je z EU podpisala sporazum o sodelovanju, ki je bil uveljavljen 1. 9. 1993. V letu 1993 so se začeli tudi delovni pogovori o sklenitvi evropskega sporazuma o pridružitvi. Pri tem je Slovenija naletela na problem, saj je Italija v kontekstu slovenskega približevanja EU odprla vprašanje vračanja premoženja optantom - Italijanom, ki so po drugi svetovni vojni zapustili slovensko ozemlje.

Junij 1993 - Voditelji EU so na vrhu Koebenhavnu odločili, da se lahko v EU vključijo vse države, ki so sklenile evropske oz. pridružitvene sporazume.

10. junij 1996 - Potem ko je bilo za rešitev spora z Italijo glede optantov v sklopu pogajanj o pridružitvenem sporazumu dogovorjeno, da bo Slovenija postopno odprla trg nepremičnin za tujce, sta Slovenija in EU podpisali pridružitveni sporazum. Ta je v preambuli članstvo Slovenije v EU opredelil kot končni cilj in Slovenija je takoj kot zadnja od srednjeevropskih kandidatk vložila prošnjo za članstvo v EU.

15. julij 1997 - DZ je ratificiral pridružitveni sporazum. Na podlagi pozitivne ocene Evropske komisije, objavljene julija, je Evropski svet na zasedanju 12. in 13. decembra 1997 v Luxembourgu Slovenijo skupaj s še petimi kandidatkami za članstvo (Poljsko, Češko, Madžarsko, Estonijo in Ciprom) uradno povabil k pristopnim pogajanjem.

31. marec 1998 - S procesom podrobne analize usklajenosti nacionalnih zakonodaj kandidatk za članstvo z evropskim pravnim redom (screening) so se začela pristopna pogajanja med Slovenijo in EU. Prvi vsebinski krog pogajanj je bil 10. 11.

1. februar 1999 - Po opravljenih postopkih ratifikacije v Sloveniji in v vseh državah članicah EU je bil uveljavljen pridružitveni sporazum. Država je leto 1999 končala z devetimi zaprtimi pogajalskimi poglavji, leto 2000 pa s štirinajstimi. Leto 2001 je sklenila s 26 zaprtimi poglavji.

12. december 2002 - Slovenija je uspešno sklenila pristopna pogajanja z EU. Evropski svet je 1. 5. 2004 potrdil za datum, ko bo v EU vstopilo deset novih članic.

26. marec 2003 - Volivci so se na referendumu s skoraj 90 odstotki glasov za odločili za vstop Slovenije v EU.

16. april 2003 - Slovenija in ostalih devet prihodnjih članic je v Atenah podpisalo pristopno pogodbo z EU.

28. januar 2004 - DZ je ratificiral pristopno pogodbo Slovenije z EU in s tem opravil še zadnji korak, ki ga je morala država storiti za vstop v EU.

1. maj 2004 - Slovenija je postala članica EU. Hkrati so v unijo vstopile še Poljska, Češka, Madžarska, Slovaška, Estonija, Latvija, Litva, Malta in Ciper.

13. junij 2004 - Slovenija je prvič sodelovala na volitvah v Evropski parlament, kjer je dobila sedem poslancev. Štirje izvoljeni so bili člani EPP (Alojz Peterle in Ljudmila Novak iz NSi ter Miha Brejc in Romana Jordan Cizelj iz SDS), dva evropskih liberalcev Alde (Jelko Kacin in Mojca Drčar Murko, oba iz LDS), eden (Borut Pahor iz ZLSD) pa član socialistične PES.

18. november 2004 - Slovenija je z Janezom Potočnikom dobila prvega polnopravnega evropskega komisarja. V ekipi predsednika Evropske komisije Joseja Manuela Barrosa je prevzel položaj komisarja za znanost in raziskave. Potočnik je sicer že pred tem, z vstopom države v EU, začasno zasedel komisarski položaj v resorju za širitev.

16. maj 2006 - Evropska komisija in Evropska centralna banka sta po predčasni preučitvi konvergenčnega programa Slovenije na prošnjo države pozitivno ocenili njeno pripravljenost na uvedbo evra. 11. 7. je Svet EU sprejel končno odločitev o vstopu Slovenije v evroobmočje in določil končni tečaj med tolarjem in evrom, in sicer 239,64 tolarja za evro.

1. januar 2007 - Slovenija je uvedla skupno evropsko valuto evro, ki je zamenjala dotedanji slovenski tolar.

21. december 2007 - Slovenija je skupaj s še osmimi državami EU postala članica schengenskega območja. Na kopenskih mejah z Italijo, Avstrijo in Madžarsko je bil tako odpravljen mejni nadzor. Na letališčih je bil mejni nadzor odpravljen 30. 3. 2008, s čimer je bil sklenjen prehod v schengenski prostor.

1. januar do 30. junij 2008 - Slovenija je kot prva izmed desetih novih članic unije predsedovala EU.

7. junij 2009 - Na drugih volitvah v Evropski parlament so bili iz Slovenije izvoljeni Romana Jordan Cizelj in Milan Zver (oba EPP/SDS), Zoran Thaler in Tanja Fajon (oba PES/SD), Ivo Vajgl (Alde/Zares), Lojze Peterle (EPP/NSi) in Jelko Kacin (Alde/LDS).

27. november 2009 - Potem ko je slovenska vlada za evropskega komisarja znova predlagala Janeza Potočnika, mu je predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso v novem mandatu zaupal resor za okolje.

3. marec 2011 - Začela je delovati prva evropska institucija s sedežem v Sloveniji, Evropska agencija za sodelovanje energetskih regulatorjev (Acer).

1. maj 2011 - Končalo se je sedemletno prehodno obdobje, v katerem so lahko stare članice EU omejevale prost pretok delavcev iz Slovenije in ostalih vzhodno- in srednjeevropskih držav, ki so se EU pridružile leta 2004.

21. marec 2011 - Zoran Thaler (SD) je zaradi afere s podkupovanjem kot prvi slovenski poslanec v Evropskem parlamentu odstopil s položaja. Na položaju ga je nasledila Mojca Kleva Kekuš (SD).

12. december 2011 - Potem ko je z uveljavitvijo lizbonske pogodbe Slovenija dobila dodaten - osmi sedež v Evropskem parlamentu, je položaj zasedla Zofija Mazej Kukovič (EPP/SDS).

1. februar 2012 - Mesto vodje urada EU v Prištini in posebnega predstavnika EU za Kosovo je prevzel Samuel Žbogar ter postal prvi Slovenec, ki je zasedel najvišji položaj v evropski diplomatski službi.

2013 - Slovenija je bila zaradi vse slabših gospodarskih razmer v državi, predvsem pa zaradi obsežnih slabih terjatev slovenskih bank, pod strogim drobnogledom EU. Za pomoč unije oziroma trojke posojilodajalcev nazadnje ni zaprosila, EU pa je vladi 18. 12. dala soglasje za dokapitalizacijo bank v višini dobre tri milijarde evrov.