Slovenija

Dan materinščine: Poznate najdaljšo slovensko besedo?

STA/N.J./S.R.
21. 2. 2014, 13.43
Posodobljeno: 9. 8. 2017, 09.53
Deli članek:

21. februar je pred 14 leti Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo Unesco razglasila za mednarodni dan materinščine. Izbrskali smo najdaljšo slovensko besedo. Jo poznate?

Arhiv Svet24

Za vse, ki ste že napeli možgančke in razmišljali, katera je najdaljša slovenska beseda, ki jo imamo zapisano v Slovarju slovenskega knjižnega jezika, naj vam izdamo, da je to beseda DIALEKTIČNOMATERIALISTIČEN, ki šteje 26 znakov. Seveda je lahko še daljša, če ji dodamo še katero izmed pripon ali predpon. Druga najdaljša beseda v SSKJ je s 24 črkami BURŽUAZNONACIONALISTIČEN. 

Za šalo naj vam za primerjavo povemo, da najdaljša nemška beseda šteje 49 črk, to pa je: Donaudampfschifffahrtsgesellschaftskapitaenswitwe, kar pomeni "vdova kapitana v podjetju Parnik Donava".

Najdaljša beseda na svetu je sicer dolga kar 189.819 znakov, gre pa za kemijsko spojino.

Letos poudarek na znanosti

Letošnji mednarodni dan materinščine, ki ga je za 21. februar razglasila Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo Unesco, se bo osredotočil na lokalne jezike v znanosti. Varovanje materinščine je ključnega pomena za medsebojno razumevanje v svetu, pa je v poslanici zapisala generalna direktorica Unesca Irina Bokova"Razumevanje in govorjenje več kot enega jezika omogoča večje razumevanje bogastva kulturnih izmenjav po svetu. Priznavanje lokalnih jezikov omogoča večjemu številu ljudi, da so slišani in lahko aktivno sodelujejo v ustvarjanju skupne usode," meni Bokova.


Letošnja tema Lokalni jeziki za globalno državljanstvo: fokus na znanosti po njenih besedah predstavlja, kako jeziki zagotavljajo dostopnost, pretok in različnost znanj. V nasprotju s priljubljenim prepričanjem lahko lokalni jeziki prenašajo najsodobnejše znanje v matematiki, fiziki, tehnologiji in ostalih področjih. S prepoznavanjem pomena teh jezikov se poleg tega odpirajo vrata pogosto prezrtim tradicionalnim znanjem, ki bogatijo našo bazo znanj, je še zapisala generalna direktorica.

Ob tem opozarja, da zanemarjanje jezikov pomeni zanemarjanje pravice njihovih govorcev do znanja. V današnje svetu je v navadi, da posameznik govori vsaj tri jezike - lokalnega, večjega in mednarodnega; ta jezikovna in kulturna raznolikost pa bi lahko bila "naša največja priložnost za prihodnost: kreativnost, inovacije in vključenost. Ne smemo je zapraviti", še poudarja.

Že 14 let

Mednarodni dan materinščine obeležujemo že 14 let v spomin na protest in smrt bengalskih študentov, ki so pred 47 leti zahtevali enakopravnost za svoj jezik. Unesco je z dnevom želel opozoriti na potrebo po ohranjanju kulturne in jezikovne raznolikosti po svetu. Po svetu danes govorijo okrog 6000 različnih jezikov. Od tega jih po oceni Unesca polovici grozi, da bodo izginili. V povprečju na vsake dva tedna izgine po en jezik.