Vodja zavetišča nam je povedal, da letno sprejmejo do 2300 živali. Letos so sprejeli že 1000 mačkov in 190 psov. Število psov je vsako leto manjše, število mačk pa ostaja zelo visoko, vsaj 1800 na leto. Število zapuščenih živali je odvisno od letnega časa. Največ izgubljenih psov je decembra in januarja, okoli novoletnega praznovanja, in to zaradi petard, pobegov in seveda tudi dopustov. Takrat pa se psi tudi ženijo.
Do 250 mačk na mesec!
Največ mačkov sprejmejo od junija do oktobra, ko je sezona mačjih mladičev. Tudi do 250 ali več mačkov na mesec. 
Kakšen je postopek ob sprejemu živali v zavetišče?
"Najprej poskušamo najti lastnika, potem žival pregledamo, pogledamo, če ima mikročip, tetovažo ali kaj podobnega. Če lastnika ne najdemo, žival objavimo na spletni strani v rubriki 'najdene živali'. Vsi tisti, ki pogrešajo žival, lahko preverijo, če je pri nas. Če lastnika ne najdemo, žival dokončno oskrbimo, odpravimo notranje in zunanje parazite, jih cepimo, namestimo v karanteno. Potem vse živali steriliziramo oziroma kastriramo."
Izberemo lahko prek spleta
Posvojitelji lahko živali izberejo že prek spletne strani, v zavetišču pa izpolnijo vprašalnik. Skrbniki zavetišča želijo živalim najti čim boljše lastnike. S podpisom pogodbe, s pomočjo katere so posvojitelji seznanjeni, k čemu se zavezujejo, dobijo tudi vse potrebne dokumente. Zavetišču prispevajo simbolični znesek za posvojitev. Malo več kot 25 evrov za mačko in nekaj več kot 50 za psa.
Zavetišče ima zelo visoke stroške
Lastnik zavetišča je Mestna občina Ljubljana, od katere dobijo kar 90 odstotkov potrebnih sredsev. Ostalo prispeva tudi Občina Brezovica, črpajo pa tudi iz lastnih sredstev. Prvi mesec v vsako žival vložijo najmanj od 350 do 400 evrov, da opravijo vse posege, cepljenja in podobno. Na letni ravni potrebujejo okoli pol milijona evrov. V zavetišču je zaposlenih 9 ljudi, vodstvo zavetišča pa je v živalskemu vrtu.
Gospod Oman nam je še povedal: »Imamo sprehajalce psov in vsak, ki kaže interes, znanje in ima sposobnosti, se nam lahko pridruži. Sprehajalci so lahko le tisti, ki opravijo tečaj in potem izpit. Vsi, ki sprehajajo, tudi vzgajajo pse iz zavetišča!«
Niko je bil ljubezen na prvi pogled
Tudi naša novinarka Katja Anžur je občasna sprehajalka v Gmajnicah, kjer si rada napolni baterije. »Priznam, da mi je kar malo nerodno, ker se v zadnjem času tako zelo redko pojavim v zavetišču. A vedno, ko ujamem nekaj časa, ga rada posvetim našim zavetiškim kosmatincem. Še posebej pri srcu mi je moj 'črnolasec' Niko, s katerim sem pred meseci delala tudi izpit za sprehajalko. Že res, da je občasno pravi nagajivec, ki izjemno rad vleče in ima človek zato po sprehodu z njim roke do kolen, a ko te pogleda s svojimi milimi očmi, mu je pač vse oproščeno,« je razpredala naša sodelavka. »Sem pa ponosna na naše redne sprehajalce, ki domala vsak dan najdejo čas za sprehajanje, da lahko tako kužki vsaj pol ure na dan preživijo na prostem.«
