Muke in težave kulturnikov

Izvorna greha: podhranjenost in prekarizacija

E.R./STA
17. 6. 2016, 15.43
Posodobljeno: 9. 8. 2017, 09.59
Deli članek:

Ministrstvo za kulturo začelo dialog s Svizom

Mediaspeed
Razlaga Setnikar Cankarjeve, da njeni avtorski honorarji izhajajo iz naslova tržnih dejavnosti in ne proračunskih sredstev, Štruklja ni prepričala.

Novi minister za kulturo Tone Peršak se je danes prvič sestal s Sindikatom vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (Sviz). Sindikalna predstavnika sta ga opozorila na položaj kulture, ki se zaradi varčevanja sooča s kadrovsko podhranjenostjo na eni in izrazito prekarizacijo na drugi strani. Minister je napovedal reden dialog.

Štrukelj opozarja: pomen kulture se zmanjšuje 


Kot je povedal glavni tajnik Branimir Štrukelj, so ministra opozorili, da se je v času krize zgodilo nekaj nedopustnega: pomen kulture v državi se je izrazito znižal. To "nepomembnost" kulture za skupni razvoj je agitirala zlasti politika, ki je v času varčevanja "izrazito nespametno" posegala na mehka področja - kulturo, izobraževanje, znanost, pri čemer je kultura "potegnila daleč najkrajši konec". Druge države so, kot pravi Štrukelj, v času varčevanja izobraževanje in kulturo dodatno financirali.

Odločilen tržni izračun 

Ta trend oziroma razumevanje, da kultura pomembno vpliva na stabilnost družbe, bi morali spremeniti, je Sviz opozoril ministra. "Težava, ki jo imamo, je, da tečejo spontani procesi, kot sta prekarizacija in privatizacija, nimamo pa jasnega odgovora politike: ali bomo s tem nadaljevali ali varovali tiste elemente kulture, ki so se vzpostavili v zadnjih 50, 60 letih, torej da bo država pomembno vplivala na njen tok, ali bomo šli v anglosaksonski model, kjer je odločilen tržni izračun," je poudaril Štrukelj.

V Svizu pričakujejo, da se bo ministrstvo do tega opredelilo, ker menijo, da je stanje na nekaterih področjih že izrazito kritično; ker se odhodi v pokoj ne nadomeščajo, se nekatere institucije, npr. muzeji, soočajo s kadrovsko podhranjenostjo. Vendar pa minister, kot je ocenil Štrukelj, ni pretiran optimist glede financiranja in povečevanja sredstev.

Pomanjkanje standardov in normativov 

Ministra so opozorili tudi na pomanjkanje standardov in normativov, ki so v nekaterih drugih delih javnega sektorja, npr. izobraževanju, že dlje časa prisotni. Po Štrukljevih trditvah so dobili zagotovila, da se pripravljajo in da bodo z njimi seznanjeni še letos.

Sprememba zakonodaje 

Minister je sicer po Štrukljevih navedbah napovedal nekatere spremembe zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo, ki bi šle v smeri, da bi krovni zakon skupne lastnosti posameznih področij opredeljeval samo v bistvenih elementih, ostalo bi prenesli v področne zakone.

Po Štrukljevi oceni bi "ideja verjetno pomenila pomembne spremembe", vendar je Sviz pri tem opozoril, da so zaposleni v kulturi v primerjavi z drugimi področji javnega sektorja slabo zastopani v svetih zavodov, zlasti v nacionalnih institucijah. S tem se, tako Štrukelj, na nek način kaže podcenjujoči odnos do kulturnih delavcev, "kot da ne bi bili sposobni odgovorno participirati pri odločitvah, ki jih posamezni zavodi potrebujejo". Sviz bo po njegovih napovedih krepitev deleža zaposlenih zagovarjal še naprej.

Nezadovoljni filharmoniki

Ministrstvo in Sviz sta se, kot so še pojasnili v sindikatu, dogovorila za redna srečanja, ki bodo potekali vsake tri mesece, namenjena pa bodo sprotnemu reševanju odprtih vprašanj. Štrukelj pa je ministra zaprosil še za sestanek z zaposlenimi v Slovenski filharmoniji zaradi "izrazitega nezadovoljstva nad trenutnim direktorjem".