Kolenc je v zagovoru dejal, da se je kljub dobrim vremenskim pogojem zgodil izreden preobrat vremena, ki je povzročil dogajanje ob pristajanju balona. Sam pa je ravnal na podlagi svojega znanja in izkušenj.
Tožilec Matej Peterca je na današnjem začetku obravnave na Okrožnem sodišču v Ljubljani prebral obtožnico, v kateri Kolencu očita, da je kljub možnosti nastanka neviht s 31 potniki vzletel z balonom. Letel je na okoli 1400 metrov nadmorske višine brez dovoljenja kontrole zračnega prometa. Ko so se pojavili nevihtni oblaki, leta ni prekinil, ob hitrem spuščanju pa ni upošteval navodil stroke ter je ravnal v nasprotju s priročnikom.
Ob prvem padcu balona je Kolenc po navedbah obtožnice dodajal plin, da je balon ponovno vzletel in nato spet padel ter ob pristajanju treščil v drevo in zagorel. Kolenca zato tožilstvo bremeni povzročitve splošne nevarnosti iz malomarnosti, za kar je zagroženih do deset let zapora.
Obtoženi je v zagovoru poudaril, da je pred poletom pogosto gledal vremensko napoved in napoved modela Aladin, ki napoveduje smer in hitrost vetra. Ta je po njegovih besedah predvideval dobre vremenske pogoje za polet. Na samem mestu vzleta na Brdu je spustil tudi več helijevih balonov, iz katerih je bilo razvidno, da ni vetra. Po pregledu in pripravi balona so vzleteli proti Barju.
Kot je izpostavil, sta s sodelavcem Radom Petrovičem naredila napako, da nista najavila poleta balona. Ob tem je pojasnil, da je ena oseba ponavadi najavila vse balone, ki so na posamezen dan vzletali. Na ta dan je poleg Kolenčevega balona vzletel še en manjši balon.
V nadaljevanju je obtoženi pojasnil, da je najtežje izvedljiv pristanek, ko pride do povečanja hitrosti vetra v spodnjih plasteh zraka. Pilot lahko balon usmerja samo višje ali nižje, na horizontalno gibanje pa ne more direktno vplivati.
Po približno 50 minutah se je, kot je dejal Kolenc, zgodil izreden preobrat vremena, kar se mu je zgodilo prvič v življenju. Iz Vrhnike je zaznal črno gmoto, ki se je približevala in je zato predvideval spremembo smeri vetra.
Pri tem se je Kolenc še nekoliko dvignil, da bi zagotovil dovolj velik prostor za pristanek desno od Ižanske ceste. Kot je pojasnil, je sledil manever pristajanja, medtem ko se je veter izredno spreminjal. V fazi prvega pristanka se je pojavila turbulenca in strižni veter, ki je ogenj usmeril na mesto v balon nekoliko v stran, tako da ga je ožgal. Kolenc se drugega dogajanja ne spomni več, razen tega, da se je znašel zunaj balona z močnimi bolečinami.
Tožilec je Kolencu predstavil njegovo izpovedbo dogodkov policiji leta 2012, ki se nekoliko razlikuje od današnje. Obtoženi je to pripisal dejstvu, da je takrat še vedno trpel posledice poškodb in da ni zmogel razlikovati, kaj je o preiskavi slišal in kaj se je o nesreči spomnil sam.
Sodnica Sinja Božičnik je na obravnavi prebrala, da so oškodovanci oz. svojci umrlih v nesreči vložili premoženjske pravne zahtevke. Vsota vseh zahtevkov nanese nekaj več kot 450.000 evrov.
Glavna obravnava se bo nadaljevala 11. in 18. januarja ter 1. februarja.
Najhujša balonarska nesreča v Sloveniji se je sicer zgodila 23. avgusta 2012 nekaj pred 8. uro zjutraj v bližini Iga. Balon je ob pristajanju večkrat udaril v tla, vmes pa trčil še v drevo. Več ponesrečencev je popadalo iz košare, druge je zajel ogenj. V košari balona je bilo 31 ljudi, med temi so na kraju nesreče umrli štirje, dva sta umrla pozneje v bolnišnici.
