Nove ovadbe

Klinika smrti: Radan sprožil plaz

Milka Krapež
31. 5. 2016, 19.33
Posodobljeno: 9. 8. 2017, 09.59
Deli članek:

Upokojena medicinska sestra Nada Savič je včeraj na ljubljanskem sodišču v glavni obravnavi proti zdravniku Ivanu Radanu razložila, kaj se je dogajalo usodnega 16. decembra, ko je umrl Gjuro Debelec, hudo bolni pacient na intenzivnem oddelku nevrološke klinike. Povedala je, kaj ji je zdravnik naročil, in dodala, da je tam zato, da dela, ne pa, da misli.

STA
V četrtek 2. junija se nadaljuje glavna obravnava.

S tem je zgovorno pojasnila, kakšne so naloge sester in kakšne zdravnikov. Dr. Radan ji je naročil, naj pripravi kalij, ki naj bi ga omenjeni bolnik dobil. Ker je bilo tistega dne, tako kot je tudi sicer na tem oddelku, zelo veliko dela, ni imela časa, da bi stala ves čas ob tem bolniku. Dr. Radan pa je bil ves čas ob njem, je povedala. Naročil je, da so mu dali morfij, medtem ko naj bi kalij Nada Savič pripravila v prepričanju, da bo stekel v bolnika. Ni pa videla, ali se je to zgodilo. Sodni senat in publiko pa je potem presenetila tožilka, ki je potegnila na dan tako imenovani trolumenski centralni venski kateter, s pomočjo katerega dobivajo bolniki v žilo vse tisto, kar odredi zdravnik. Kakor je povedala, je napravico prinesla zato, da bi bilo vsem lažje predstavljivo, kako naj bi bilo to videti. Potem pa je v navzočnosti sestre Nado Savič spraševala, kako to deluje, kako naj bi bil nastavljen kalij in podobno. Problematično je bilo, da naprave ni predstavila po pravilih, da bi jo namreč predlagala kot dokaz, zato jo je predsednik sodnega senata kar nekajkrat opozoril, da je treba delati po pravilih. Podučil jo je, da gre za tako imenovano »sojenje presenečenja«, kar naj bi bilo izrecno prepovedano. Kakorkoli, tožilka se je potem odločila napravo predlagati kot dokaz, kar je sodni senat tudi odobril.

Nada Savič je povedala še, da so sestre hotele doseči, da bi se zdravniki na temperaturni list podpisovali ob svojih odločitvah glede terapij, pa jim to ni uspelo. Pojasnila je še, da se je v eni od slovitih paliativnih sob res pogovarjala z dr. Radanom in da je bila tam navzoča tudi sestra Petra Šanc, da pa se ne spomni, o čem sta se menila. O dr. Radanu pa je dejala, da je v redu človek. Zdravstveni tehnik Robert Horvat je pripovedoval o dogodkih ob bolnici Mariji Krumpačnik, ki da je bila v zelo slabem stanju in je dobivala protibolečinsko terapijo. Povedal je, da je bil zanj dr. Radan dober zdravnik in da v primerjavi z drugimi pri njem ni zasledil kakšnega nenavadnega vedenja.

sta
Tožilka Katarina Bergant je na koncu v spis vložila mnenje dr. Mateje Lapuh.

Kdo je koga obvestil

Roman Hozjan pa je tisti zdravstveni tehnik, ki naj bi pojasnil, ali se je odvetnik Milan Krstič (zagovornik dr. Radana) zares po telefonu ponujal sestri Petri Šanc za odvetnika. Ta pogovor naj bi potekal po prenosnem telefonu omenjenega tehnika. Odvetnik Krstič je prebral telefonsko sporočilo Romana Hozjana, iz katerega je izhajalo, da se odvetnik ni ponujal za zagovornika. Slišati pa je bilo tudi, da naj bi bila tako odvetnik kot priča Hozjan opazovana, ko sta se v nekem lokalu pogovarjala o tem stvareh. Povedal je še, da se mu ni zdelo, da bi bil dr. Radan pod vplivom nedovoljenih substanc in da v primerjavi z drugimi zdravniki ni izstopal.

Vprašljive ugotovitve nadzorov

Pri zaslišanju dr. Nataše Milivojević je predsednik sodnega senata Martin Jančar obravnavo prekinil in nadaljevanje določil za četrtek, 2. junija. Problem je namreč, da so ugotovitve izrednih internih nadzorov hudo vprašljive, saj je ministrstvo za zdravje v upravnem nadzoru, ki je bil končan lansko jesen, ugotovilo, da so bili prej omenjeni nadzori opravljeni nezakonito. Zato je vprašljivo, ali lahko o njih na obravnavi sploh govorijo.

Tožilka je na koncu v spis vložila mnenje dr. Mateje Lapuh, anesteziologinje iz jeseniške bolnišnice in funkcionarke različnih združenj za paliativno oskrbo bolnikov. To naj bi bilo torej mnenje, ki naj bi se postavilo ob bok tistemu, kar je povedal dr. Wolfgang Kroll. Čeprav mnenje Lapuhove uradno ni bilo predstavljeno, pa smo neuradno izvedeli, da se s Krollovim ne strinja v primerih zdravljenja Gjura Debeleca in Antona Logarja. Vprašanje pa je, ali je omenjena strokovnjakinja dejansko tudi dobra poznavalka intenzivne terapije, kar se bo v nadaljevanju prav gotovo razjasnilo.

Glede predloga tožilke, da naj bi sodni senat odobril imenovanje dveh ali treh izvedencev klinične psihologije, s čimer bi nadomestili mnenje dr. Aleša Friedla, ki ga je sam vzel nazaj, se sodni senat ni izjasnil. Predsednik Martin Jančar je razložil, da si senat pridržuje pravico, da se o tem izreče v nadaljevanju sojenja.