Vilija Resnika večina pozna le kot zabavljača, nekoga, ki je za hece in žure. A obstaja tudi njegova druga plat, ki je veliko bolj čustvena, kot bi si mislili. To se je odločil pokazati v svoji najnovejši pesmi, baladi Stara lipa, ki jo je posnel s klapo Semikanta. Skladba, pri kateri je sodeloval s svojo utečeno ekipo: Krešimirjem Tomcem in Rokom Lunačkom, govori o tem, da moraš za pravo dojemanje ljubezni najprej odrasti, kar je izkusil tudi na lastni koži.
S skladbo Stara lipa se nam razkrivate v novi, čustveni luči. Pomeni to napoved novega Vilija?
Ne, jaz sem še vedno isti, je pa res, da so me ljudje morda bolj vajeni kot energičnega. A tudi jaz se znam umiriti, znam postati normalen človek (smeh). Vse je Vili: energična in umirjena oseba. Ta skladba je veliko bolj umirjena in tako akordi kot besedilo samo že ustvarjajo neko globlje čustvo. Je pa bil proces. Prvič sem pel zgolj na demo posnetek in priznam, da sem po domače pel 'brez jajc', ker nisem vedel, kam bo šlo vse skupaj. Šele ko so dodali inštrumente, sem razumel, začutil vse skupaj in posnel še enkrat – tokrat z veliko več čustvi.
Pesem ste izdali ob 8. marcu, dnevu žena. Na kakšen način vi obeležujete ta praznik?
Res je, izdajam jo ob dnevu žena, čeprav samo besedilo govori o trenutku, ko moški izgubi svojo boljšo polovico. Glavno sporočilo je tako, da cenimo osebe že takrat, ko jih imamo. Kar se samega praznika tiče, pa življenje ni le en dan, zakaj bi torej slavili samo en dan? Sam globoko spoštujem ženske, tako da je zame v resnici vsak dan 8. marec. Imel sem samo mamo, ki je bila zame mama in oče hkrati. Ona me je vzgajala. Prav tako so mojo kariero naredile ženske. Brez njih mi ne bi uspelo, kot mi je. Vem, da po navadi prejmejo rože … a to je le darilo. Zame dejanja pomenijo veliko več. Ali jo res ceniš, pokažeš skozi celo leto, ne le za dan žena s šopkom rož.
Smo po vašem mnenju pri nas ženske ekonomsko, politično in socialno enakopravne?
Mislim, da ja. Naj bi se delalo tako, po sposobnostih. Jaz izhajam iz sposobnosti in mislim, da so ženske enakopravne. V Sloveniji imamo vsi enake pravice, kako to izkoristimo, pa je odločitev vsakega posameznika. Če si ambiciozen, ti lahko uspe, ne glede na to, ali si moški ali ženska. Pomembno je delo, ki ga vložiš v to. Ženske so zame enako sposobne kot moški, čeprav morda fizično včasih šibkejše. Ne maram pa, da se mora to nenehno poudarjati. Ne maram, da se bije neka borba, kdo je boljši. Tako nastajajo zamere in to se potencira ter privede do sovraštva. Ženske po drugi strani poleg kariere skrbijo tudi za družino, vzgajajo otroke, kar nikakor ni enostavno delo! Jaz mojo za to globoko spoštujem.
S čim pa ste ji nazadnje polepšali vsakdan?
Ravno ste me ustavili med sesanjem (smeh), ker sem se danes odločil počistiti hišo. Mislim, da delam s tem dobro delo (smeh). Vem, za nekoga je to nič, zame je veliko, moja bo pa tudi verjetno vesela! Želel bi si tudi kaj skuhati, pa ne blestim ravno v kuhanju. Ampak imam še veliko življenja pred sabo in se bom morda naučil tudi to!
S čim pa vaša partnerka vam polepša vsakdan?
Že s tem, da mi vzgaja otroke in skuha obrok, mi v resnici naredi vse, kar potrebujem v življenju.
Verjetno vam je zelo pomembno tudi to, da razume oziroma sprejema vaš življenjski slog in vaše pogoste odsotnosti zaradi številnih nastopov?
Ja, res je najpomembnejše, da imaš doma urejeno življenje. Ta odnos doma, razumevanje in to, da ti stojijo ob strani. Ni tako zabavno in enostavno, kot se morda mnogim zdi. Druge družine gredo na dopust, mi pa ostanemo doma, ker jaz med prazniki po navadi koncertiram. Podobno je med vikendi. Tako, da če imaš doma dober odnos, se da tudi to potrpeti. Vedno pa vztrajam, da mora biti oseba tudi dovolj pametna, da ta način življenja sploh v prvi vrsti sprejme.
Neredko imate tudi po tri koncerte na dan. Od kod vam toliko energije, da še vedno zmorete?
Energije se ne da naučiti ali natrenirati. Rojen si malo drugačen – nenormalen (smeh). Zato sem imel tudi velike težave v osnovni šoli in tako sem moral tudi ponavljati prvi razred. Nisem mogel biti pri miru. Pred tem sem cele dneve preživel v gozdu, potem so me pa zaprli v razred. Kot da so me dali v kletko. Dolgo sem potreboval, da sem se navadil. Za to, da imam še vedno toliko energije, pa je, mislim, ključno to, da delam tisto, v čemer uživam. In to mi daje energijo. Po drugi strani pa si tudi vzamem čas zase, čas za regeneracijo. Takrat počnem, kar si zaželim, kar mislim, da potrebujem. Če je to spanje, je spanje. Če je to zgolj počivanje, je to to. Hodim pa takrat tudi na sprehode, zelo rad tudi kolesarim in tečem. Privoščim si stvari, v katerih uživam, ki me sproščajo in dopolnjujejo.
Omenili ste sprehode in gozdove. Ste imeli ali pa imate tudi vi kakšno posebno, svoje drevo?
Lipa je zame simbol slovenstva in pri nas na Dolenjskem smo imeli prekrasno staro lipo, ki je doživela vse okoli mene in okoli moje rodbine. Tam smo se vedno zbirali kot otroci, tudi kosila smo velikokrat tam jedili, saj je bila pod njo velika lesena miza. Res lepi spomini.
Verjamete tudi v zdravilno moč dreves?
Glede zdravilne moči mislim, da so borovci tisti, ki jih objameš in prejmeš energijo. Sam tega sicer ne delam. Jaz se raje sprehajam po gozdu in se s tem napolnim z energijo.
Novembra lani ste dopolnili 60 let. Čutite kaj to?
Pred 60-ko nisem. Ko sem dopolnil 60 let, sem pa res začutil neko spremembo. Nekaj je drugače. Sploh, ko se pogledam v ogledalo ali se moramo fotografirati (smeh). Ampak kaj naj, to je življenje.
Se kaj bojite časa, ko ne boste več zmogli?
Vsi se bojimo takih trenutkov, tudi jaz, seveda. Naenkrat se lahko vse zelo spremeni. A na prihodnost vseeno gledam pozitivno. Ne obremenjujem se toliko za naprej, ampak raje živim za danes.
Imate kljub temu kakšen plan B, kaj boste takrat počeli?
To vprašanje mi zastavljajo že zadnjih 20 let! (smeh). Iskreno? Me ne zanima. Ne moremo se nenehno spraševati »kaj bo, ko bo«. Če bi kmet ves čas razmišljal o tem, da bo morda ves čas deževalo, ne bi veliko naredil na kmetiji. Ko pride čas za to, se bom ukvarjal s tem. Trenutno smo še vedno v planu A. (smeh)
