Zgodbe
Škandalozni ljubezenski trikotniki
A je res že tako dolgo? Skoraj trideset let je že od znamenitega intervjuja princese Diane za BBC, v katerem je rekla, »v tem zakonu smo bili trije, zato je bilo malo gneče«, in prvič javno povedala, kar so takrat že vsi vedeli, da jo namreč mož Charles vara s Camillo Parker Bowles. To je bilo novembra 1995 in ob intervjuju je svet ostro zajel sapo. Kar se v teh treh desetletjih ni prav nič spremenilo, je to, da so ljubezenski trikotniki zelo boleči, in če je vsaj en vogal trikotnika znana oseba, so tudi gradivo za prvovrsten škandal.
Biti star ni težko, težko je biti mlad
Julia Louis-Dreyfus v svojem podkastu, naslovljenem Wiser than me (Modrejša od mene), intervjuva zrele ženske ikone, ki še vedno puščajo pečat. Njeni pogovori so polni humorja, modrosti, ženske energije, neprizanesljive odkritosti in neposrednosti, ki si jo vse preveč žensk dovoli šele v zrelih letih. Njene gostje so ženske, ki imajo kaj povedati – igralke, pisateljice, aktivistke, modne ikone ... Vsaka drugačna, vsaka posebna, a vsaka taka, od katere se lahko kaj naučimo.
Nika Svetec, kraljica pralin
Naj najprej zapišem, da bi si po mojem za tale članek zaslužila dodatek. Ker sem prvič v življenju doživela prevelik odmerek čokolade. Pravzaprav sem mislila, da sem proti njej odporna, saj že od malega skrbim, da ne bi prišlo do abstinenčne krize, a sem se v čokoladni atelje Bon Bon v Kamniku odpravila zjutraj, še pred zajtrkom. Napaka!
Ni me več strah smrti, strah me je, da ne bi živela
Mariborčanka Iris Magajna pravi, da jo je življenje preizkušalo že v mladosti. Veliko je imela izzivov z zdravjem, med drugim so ji zdravniki celo napovedali, da ne bo nikoli imela otrok, pa je danes mamica treh. Težave je vedno prebrodila z optimizmom, življenje namreč jemljemo vse preveč resno. Da je to res, je med drugim spoznala, ko je pri tretjem porodu doživela presunljivo obsmrtno izkušnjo; ta ji je, skupaj s spoznanji v času rehabilitacije, povsem spremenila pogled na življenje. »Ni me strah smrti, strah me je, da ne bi živela,« pravi.
Zgodba o Timu: 'Kaj bo z njim, ko nas več ne bo?'
Tim Razpotnik je nadarjen pianist. Izza priprtih vek 21-letnega mladeniča se smehlja večni deček, ki živi dva svetova v enem. Tim ima namreč avtizem in zmerno motnjo v duševnem razvoju. Ob veliki podpori domačih in okolice je resda razvil številne sposobnosti, a če bi se, denimo, izgubil, ne bi znal poiskati pomoči in povedati, od kod prihaja.
Za vsak obraz se najde klobuk
V prvi polovici devetnajstega stoletja so med oblačilnimi obrtnicami menda edino modistke lahko imele samostojno obrt. Po drugi svetovni vojni jih je bilo v Ljubljani okoli štirideset, danes pa na Trubarjevi 7 sameva lokal zadnje ljubljanske modistke Mimi Dobnikar, ki bo v letu ali dveh prav tako zaprl svoja vrata.
Ne, nismo na pragu tretje svetovne vojne
Preden zaradi grozečih novic iz Ukrajine in z Bližnjega vzhoda doživite spontan samovžig ali pa se zakopljete deset metrov pod zemljo, greste nemara ovešeni s kito cvetja na ulico prepevat Dan ljubezni, preberite, zakaj nam nebo še ne bo padlo na glavo (upajmo).
Eko in Luks, najbolj znan pasji šofer
Samota je edina zvesta spremljevalka poklicnih voznikov velikih tovornih mrcin, zato si je 36-letni Esmir Muratović iz Kamnika pred štirimi leti zaželel sopotnika. Med nekaj tednov starimi osmimi mladički, mešančki med borderskim in nemškim ovčarjem, se je le eden odzval na klic »Luks« in pricapljal k novemu lastniku. Odtlej sta neločljiva, skupaj sta prevozila več kot 500 tisoč kilometrov po evropskih cestah, Luks pa se je izkazal tudi za angela varuha.
Kdo bo nasilnemu profesorju pristrigel krila?
Nasilni profesor, o katerem pišemo že skoraj dve leti, in njegova druga žena sta bila pred kratkim zaradi nasilja v družini, zanemarjanja mladoletnih oseb in surovega ravnanja v ponovljenem sojenju že drugič spoznana za kriva. Toda ali bo s tem grozljivke z ljubljanskega sodišča zares konec ali pa bomo tekli še tretji krog?
Janina preobrazba: Poplačana vztrajnost
»Življenje me vedno znova uči, da je treba vztrajati. Pregovor pravi, da gre v tretje rado, no, meni se je v četrto posrečilo priti na Janino preobrazbo. Z leti sem se naučila vztrajati. Navzven sem bila vztrajna, v sebi pa sem pogosto obupala, še preden bi karkoli zares poskusila. Vsako oviro sem doživljala kot neuspeh, in če nisem vnaprej vedela, da bom uspešna, se je nisem niti lotila. Na srečo ni več tako. Danes se podam v izkušnjo, tudi če ne vem, kaj in kako bo,« je povedala 44-letna Andreja Pancar iz Arnovega sela pri Artičah.
Vse, kar kopičiš, enkrat pristane na smetišču
Ana Drev se je pred štirimi leti poslovila od kariere alpske smučarke in zavila v podjetniške vode. Z izdelki, ki jih prodaja pod znamko Snow Monkey, skuša zmanjšati odpadke. Plastenke so zgodovina, je prepričana. Čas je za nove navade, ki ne škodijo ne planetu ne nam. Tekst: LARA JELEN
Vrnitev jezne prerokinje apokalipse
Čeprav ni Ivana Orleanska ali Che Guevara, je bilo po daljšem času odsotnosti z naslovnic dobro spet videti švedsko ikono boja proti podnebnim spremembam v akciji.
Duhoviti besedilopisci, dobri skladatelji in vešči interpreti
Lani jeseni so se v finalu Festivala slovenskega šansona, ki se je vrnil po desetletju premora, predstavili res zanimivi mladi ustvarjalci, ki jim lahko prisluhnete v ponedeljek, 22. aprila, v ljubljanskem Slamiču. To pa je žal eden redkih koncertov, kjer lahko predstavijo svoje ustvarjanje. Šanson v Sloveniji v zadnjem desetletju, odkar ni več festivala La vie en rose in odkar RTV SLO varčuje, nima primernega prostora. In to je velika škoda.
Migali smo z mariborskimi upokojenkami
Lahko si čemerno brundamo v brk »Težko je v naši domovini biti star«, lahko pa zažgolimo »Ljubim sonce«, kot to vsako jutro po zaključku vadbe, s katero udejanjajo hvaležnost za nov dan, za trenutek, ki je življenje, in za življenje, ki je le trenutek, storijo neuničljive mariborske upokojenke, zbrane v skupini Vitke ritke. Ki znajo enako kot dober švic ceniti pohano kuro, ki jo je pripravila prijateljica.
Irena Orešnik o boju za obstanek hribovskih kmetij
Veliko majhnih in srednjih kmetov pri nas hodi v službo, zato da lahko ohranjajo (večinoma) hribovske kmetije. Delo v strmih predelih je še posebej garaško in za to, da kmet pri 60 letih ne bo invalid, da bodo mladi še radi kmetovali, da bodo naši hribi lepo obdelani in podeželje poseljeno – je potrebna politična odločitev. Doslej se za hribovskega kmeta in s tem srednje velike kmetije nihče ni zares zavzel. Temu je pred slabim letom naredila konec Irena Orešnik s somišljeniki: ustanovili so Združenje hribovskih in gorskih kmetov Slovenije. Čeprav ob obilici dela »hribovci« nimajo časa za aktivizem, so zavoljo nujnih sprememb morali stopiti skupaj in postati glasni.
Ob rob dnevu, ko so se otroci bali iti v šolo
Pretekle dni se je vsa Slovenija ukvarjala z eno samo temo – grožnjo s strelskim napadom na šolo. Šest besed v komentarju pod člankom je bilo dovolj, da so šole 10. aprila ponekod ostale tudi napol prazne, da so ravnatelji najeli varnostnike in zaklenili šolska vrata, policija okrepila patrulje v šolskih okoliših, starši pa so bili prisiljeni z otroki govoriti o grozotah, ki so se še včeraj zdele nepredstavljive. Je bilo vse to res potrebno?
Hemofilija med ženskami: ko genetika preseneti
V Sloveniji so odstrli novo poglavje na področju obravnave žensk in deklet s hemofilijo, ki so pred leti veljale le za prenašalke bolezni. Danes je znano, da ima približno tretjina prenašalk zmanjšano aktivnost faktorja strjevanja krvi. »Pogosta napačna predstava bolnikov in zdravnikov, da so vse prenašalke bolezni asimptomatske, se sedaj spreminja zaradi vse več dokazov, ki temu nasprotujejo,« pojasnjuje specialistka hematologije dr. Irena Preložnik Zupan.
V Sloveniji zabeležijo 2000 potresov na leto
Se nam samo zdi, ali je v zadnjem času res več potresov?
Janina preobrazba: Največja lekcija je sprejeti najtežje
»Življenje včasih predte postavi ovire in izzive in samo od tebe je odvisno, ali jih boš sprejel in izkoristil ali pa boš obupal nad življenjem in v vsem iskal slabo. Pred dvajsetimi leti sem se odločila, da se bom imela lepo, predvsem pa da se bo imel lepo moj sin Matej, ki je pri štirinajstih mesecih preživel hudo prometno nesrečo. Žalost se običajno skriva v temnih kotičkih, kjer me nihče ne vidi, in takrat se pojavijo vprašanja, kaj bi bilo, če bi bilo. Zaradi tega tudi želja po vaši preobrazbi. Nekaj trenutkov, ko se bom morda počutila malo drugače, lepše,« je bila iskrena 47-letna Sanja Balaban iz Smrjen pri Škofljici.
Magija na terasi z razgledom na stoletne trte
Sončen pomladni dan. Vijugasta cesta. Fotogenične vasice v Brdih. Dobro vino in srčni ljudje. Slovenska Toskana. Zadnji teden v marcu so bila Brda ustvarjalno zatočišče 24 umetnikov iz devetih držav, in sicer so navdahnjeni ustvarjali v gosteh pri vinarjih na slovenski in italijanski strani.
Stlačiti duha nazaj v steklenico
Američani, ki so izumili družbena omrežja, danes spet prvi priznavajo, da ne vedo točno, kaj narediti z njimi. Kajti ni dvoma, da TikTok, Instagram, Snapchat in drugi med mladimi povzročajo čedalje hujše duševne stiske ter izkrivljajo njihov pogled nase in na svet. Nekatere ameriške zvezne države bi otrokom in mladostnikom kar prepovedale njihovo uporabo.
Čudežni zdravilni sadež dinastije Tang
Ko je Yasmin Hong, podjetnica iz Gradca, ki v resnici izvira z Šanghaja, od azijskih turistov prvič slišala za na poseben način fermentirano japonsko slivo, ki ji na vzhodu pravijo tudi umeboši, in za njene neverjetne učinke, je zastrigla z ušesi.
Učenje je kot dihanje: 40 let Slovenske univerze za tretje življenjsko obdobje
Ko je leta 1984 dr. Dušana Findeisen, danes andragoginja, takrat pa mlada profesorica francoščine, začela razvijati jezikovne programe za življenje starejših in poučevati starejše, so se ji nekateri smejali, češ kaj se vendar gre, saj »ta stari« ne bodo več potrebovali novega znanja. Tedaj so namreč že tisti nad petdeset in šestdeset let veljali za bolj ali manj odpisane, nezanimive, bolne in sitne. Od njih se je pričakovalo, da čim bolj nevidno, nezahtevno in molče čakajo na konec življenja.
Nismo še videli vsega, kar zmore narava
Napovedi znanstvenikov se uresničujejo in naš planet je v krizi, to zdaj že vemo. Mi pa še kar sanjamo o vremenu, kot smo ga poznali v otroštvu: krasna poletja in bele zime. Bodo 500-letni dogodki, kot so bile lanske poplave, postali desetletni? Se na to sploh lahko pripravimo? Na vse to nam je odgovarjal klimatolog in predsednik podnebnega sveta dr. Žiga Zaplotnik. Tudi z osebnim zgledom kaže, da se s podnebjem ne smemo več šaliti.
Ščepec baroka v premislek
Si predstavljate, da se sprehajate po mestu, ko se v vas nenadoma zaletita gospa in gospod iz drugega časa? Po prvem šoku sem šla preverit, ali morda spet ne snemajo kakšnega filma ali reklame, saj je naš mestni trg v Radovljici kar priljubljen za takšne podvige.