Zgodbe
Ivo Boscarol o pomislekih glede laboratorijskega mesa
Eden najuspešnejših slovenskih podjetnikov Ivo Boscarol je pred kratkim presenetil slovensko javnost z novico, da je na začetku leta odprl podjetje Tech4Meat, ki se bo ukvarjalo z razvojem in proizvodnjo mesa iz izvornih celic. A čeprav je ajdovski vizionar navedel številne prednosti in rešitve za okolje in človeštvo, ki naj bi jih laboratorijsko meso imelo, njegovi argumenti niso prepričali vseh.
Kako so pretreseni domačini reševali otroka iz greznice
Ko sta Franc in Matej Markoč v Dolnjih Slavečih (naselje v občini Grad v Prekmurju) zaslišala sosedove krike na pomoč, sta takoj odhitela pomagat. Dvoletni otrok je med igro na glavo padel v skoraj dva metra globoko fekalno jamo ob hiši. »Še danes ne vem, kako mi je uspelo priključiti cisterno k traktorju. Mislim, da sem jo kar ročno dvignil na priklop,« pravi Matej. Oba z očetom sta vešča kmetijskih opravil in sta dobro vedela, kako hitro ter predvsem previdno izčrpati vodo, da ne bi še huje poškodovala žrtve.
Ali Slovenci res umiramo (pre)več?
Prejšnji teden je stranka SDS sklicala nujno sejo odbora za zdravstvo in na njej so člani Nacionalnemu inštitutu za javno zdravje (NIJZ) predlagali, naj pripravi analizo razlogov nihanja presežne umrljivosti v Sloveniji. Zaskrbela jih je namreč nedavna novica, da je Slovenija v decembru prejšnjega leta z 21,3 odstotka zasedla neslavno prvo mesto, daleč nad evropskim povprečjem (9,3 odstotka). Ali torej Slovenci umiramo bolj kot preostali Evropejci?
EKSKLUZIVNO: Ines Kopitar, mladostna ljubezen Anžeta Kopitarja
Čeprav si nekateri življenje v Los Angelesu predstavljajo filmsko in glamurozno, je resnica precej drugačna. »Vse poteka neverjetno hitro. Anže ima v sezoni 82 tekem, polovico doma, polovico na gostovanjih. Zato je od nekdaj vse podrejeno njegovemu športu. Potem sta tu še otroka Jakob in Neža, ki tudi večino časa preživita na drsalkah. Jakob igra hokej, Neža pa obožuje umetnostno drsanje. Tako svoje znanje, ki sem ga pridobila med študijem turizma, najbolj uporabljam za to, da nekako zorganiziram zapleteno družinsko življenje,« v smehu pove Ines, žena enega najboljših hokejistov na svetu, ki sicer skrbno varuje svojo zasebnost. Tokrat je Ines prvič in posebej za Jano spregovorila o njihovem življenju v Los Angelesu, ljubezni do Anžeta in otrok ter niti malo bleščečem življenju v Kaliforniji.
Veliki finale Janine akcije S kom bi šli na večerjo
Za tri naše bralke je bil letošnji osmi marec nekaj posebnega – ne samo, da so bile v posebni restavraciji naše največje kuharske mojstrice Jaz by Ana Roš, bile so tudi s posebnim človekom, ki so si ga že dolgo želele spoznati in ga povprašati prav vse, kar jih je o njem zanimalo.
Janina preobrazba: Rožica med rožicami
»Pripadam še tisti generaciji, ki so jo vzgajali v skromnosti, pridnosti in pomoči drugim. Da se ni lepo 'metati ven', izražati svoje želje in mnenje. Tako sem preživela vse življenje, in četudi bi si želela, da bi bilo kako drugače, se mi dostikrat v glavi prikaže stavek, ja, kaj se pa greš … In potem sebe postaviš na zadnje mesto. Zato sem bila nadvse presenečena, ko so me najbližji prijavili na vašo preobrazbo. Kljub temu da je včasih videti, kot da nihče ne opazi mojega truda, očitno ni tako. Za to sem zelo hvaležna, pa tudi vaši krasni ekipi strokovnjakov za crkljanje,« je navdušeno povedala 51-letna Marjanca Frece iz Laškega.
Ljubezen rešuje čisto vse: Marija in Ivan Merljak sta poročena že 50 let
Skupaj se podpisujeta pod knjige o prehrani. Marija Merljak je prehranska strokovnjakinja (univ. dipl. ing. živilske tehnologije), Ivan pa skrbi za fotografije. Čeprav bi lahko zleknjena na kavču uživala v upokojitvi, pravita, da to ni zanju. Nič nimata proti gubam na obrazu, bolj skrbita, da se jima ne bi »zgubali« možgani. Ob tem pa prisegata na ljubezen, ki lahko po njunem reši popolnoma vse. Marija in Ivan sta lani poleti praznovala 50. obletnico poroke. In, ah, kakšna obletnica je to bila!
Starine v nove kose fine
Po spletnem brskanju in vzdihovanju nad čisto posebnimi kosi smo prišli do odkritja, ki ga moramo nujno deliti z vami! Če si želite res drugačen kos pohištva, ga nikar ne iščite v trgovini. Najlepši in tudi moderni kosi so v resnici stari, t. i. vintage, le da jih v obdelavo dobi spretna roka. Torej točno tisti, o katerih že nekaj časa razmišljate, da bi jih odpeljali na odpad. Kakšna napaka bi to bila!
Pretresljiva izpoved: 'Zgrabila sem kladivo in udrihala po sebi'
Pred vami je pretresljiva izpoved ženske, ki si je 10 let zadajala poškodbe. »Zakaj za vraga dvigniti roko nase in si zadati bolečino? Naj vas opozorim, da morda na ta odgovor niste pripravljeni.«
Kaj kažejo avstrijske izkušnje z legalizacijo evtanazije
Težke, za marsikoga preveč morbidne teme so to, a kot družba smo nepovratno prišli do točke, ko moramo debato o predčasnem končanju lastnega življenja iz zdravstvenih razlogov speljati do konca. Primer Avstrije, ki je evtanazijo legalizirala komaj pred dvema letoma, nam kaže, kako pomembno je med dvema skrajnostma ubrati srednjo pot.
Kaj bodo jedli naši otroci
Če vas skrbi, da bo naslednja generacija poznala le »pogrevalnico« namesto kuhinje, ne obupajte prehitro. Ljubezen do kuhanja se vrača tudi med mlade. Najboljši dokaz za to je demo kuhinja na sejmu Altermed, v kateri nas otroci vsako leto presenečajo z izvirnimi recepti in ljubeznijo do kuharije. To leto pa so kuharski mojstri pred še večjim izzivom. Informacijsko središče zazdravje.net, redakcija Jane, Celjski sejem in podjetje Prema organizirajo poseben kulinarični natečaj.
Agonija Gaze skozi oči slovenskih Palestincev
»Barbarsko bi bilo po Auschwitzu pisati poezijo,« je po strahotah holokavsta zapisal nemški filozof Theodor Adorno. S čimer je hotel reči, da so nacistična grozodejstva tolikšen madež na duši človeštva, da ga ni mogoče preseči z nobenim izrazom najbolj vzvišenih in plemenitih občutij. Toda poezija se je pisala naprej, prav iz Auschwitza pa je izšlo upanje, da se je človeštvo le soočilo z lastno senco in da se podobne strahote ne bodo ponovile. »Nikoli več!« je geslo, ki je izšlo iz nemških tovarn za množično uničevanje ljudi in postalo slogan nove države, ki je leta 1948 nastala na območju britanske Palestine. Šestinsedemdeset let pozneje na območju Gaze dokončno umira poezija, ko umira starodavno in miroljubno palestinsko ljudstvo.
To ni šport, to so izpadi posameznikov
Niiieeeuu, niiieeeuu škripajo gume, vruum, bam bam bam, ko voznik pohodi stopalko za hitrost pred naslednjim ovinkom. V parkirni hiši Supernove Rudnik vse odmeva, zaradi avtomobilov ne vidiš nič. Potem ga imaš kar naenkrat za ritjo ali pa ti zapelje tik pred nos. Banalen opravek, kot je parkiranje, se tam že na navaden dan pogosto spremeni v adrenalinsko doživetje. Nedavni sobotni večer pa si je nekaj preobjestnih mladcev in njihovih navijačev privoščilo zabavo, ki bi se kaj lahko spremenila v tragedijo.
Matere na robu živčnega zloma, državne ustanove jim ne pomagajo
Odkar smo v Jani pisali o kalvariji treh zarubljenih otrok, se je oglasilo kar nekaj mater, pa tudi oče, in z dokumenti dokazovalo, kako nestrokovno delujejo državne ustanove v težavnih ločitvenih postopkih ter kako nezaslišano dolgo trajajo. Kot da so otroci stvar, ki ji zob časa ne škodi. Kot da so bitja, ki bodo ves stres, zanemarjanje, grobosti pozabila in kljub uničenemu otroštvu zrasla v dobrovoljne in odgovorne državljane. Le zakaj potem psihoterapevti brskajo po najzgodnejših letih svojih pacientov?
Janina preobrazba: Končno potešena radovednost
»Od nekdaj sem bila radovedna, odkrivala sem vse drugačno ter veliko preizkusila tudi sama,« je priznala 55-letna Velenjčanka Katarina Jerenc. Naša preobrazba je bila torej kot ustvarjena zanjo, zelo jo je zanimalo, kakšna bi bila z novo pričesko, profesionalno naličena in oblečena po nasvetih vrhunske stilistke. »Lahko rečem samo to, da sem za izkušnjo globoko hvaležna in z njo zelo zadovoljna,« je bila navdušena.
Bavarski kmetje so za eko!
Zadnje tedne spremljamo kmete po Evropi, ki se na vse načine upirajo zelenemu prehodu. Na Bavarskem pa se medtem odvija neka čisto druga zgodba.
Čudaške prigode nesrečnic, ki so se javno osramotile
»Živemu človeku se vse zgodi,« se radi potolažimo v trenutkih osramočenosti, ko si sicer najbolj od vsega na svetu želimo, da bi se tla pod našimi nogami kar se da široko razprla. Tokrat smo se odpravili na lov za nenavadnimi prigodami, ki so lica nesrečnic obarvale v paleto rožnatordečih odtenkov. Čeprav vse pripovedujejo o tem, kako zelo so se osramotile, se hkrati ob opisovanju čudaških podrobnosti večinoma glasno krohotajo. Še en dokaz, da lahko čas obrusi tudi bolj grenke spomine.
Ne popravljaj prvega odgovora!
Ko je kolegica razložila, da se je pred kratkim udeležila pub kviza v enem od ljubljanskih lokalov, smo zastrigli z ušesi. Da so se imeli fajn, je rekla, da so se nekaj novega naučili in ne nazadnje preživeli zabaven in drugačen večer s prijatelji. Pa smo zbrali Janino ekipo, in čeprav smo se malce dvomeče spraševali, ali bomo kos pametnim vprašanjem v kvizu Sova, smo se pogumno vrgli v vodo.
Dve zgodbi o čudežnih učinkih posta
» Ko imaš toliko let tako srbečo, bolečo kožo, ko kar jokaš od bolečin, ko se trudiš držati vseh mogočih diet, pa še vedno ni uspeha, potem noben režim ni prehud! « pravi Maja Rakun.
Tudi najboljšemu kirurgu se zatrese roka
Skoraj 70 smrti zaradi napak v zdravstvenem sistemu, vrsta bolnikov, ki so po posegih za vedno izgubili pomembne telesne funkcije, in številni drugi zapleti samo v zadnjih nekaj letih so zgolj uradno priznan vrh ledene gore primerov zašuštranih bolnikov. A dokler bo zdravniška zbornica tiščala glavo v pesek, v bolnišnicah pa prevladovala kultura strahu, zaradi katere se večji del napak, tudi tistih najbolj tragičnih, pomete pod preprogo, ne more biti drugače.
Dovolj je umiranja žensk!
Inštitut 8. marec z Niko Kovač na čelu je začel z največjo kampanjo doslej. Njihova misija je zbrati milijon podpisov po vsej Evropi ter spremeniti evropsko zakonodajo tako, da ženske na Poljskem in drugod po stari celini ne bodo več umirale zaradi onemogočanja pravice do splava. Dovolj je bilo! Aktivisti v osmih državah so s pomočjo 10.000 prostovoljcev pripravljeni začeti spremembo.
8. marec, zakaj že?
Še pomnite tovarišice, nekoč, še v prejšnji državi, je 8. marec pomenil šopek, krajši delovni dan v službi in en lušten žur. Boj za pravice žensk? Kakšen boj, veliko pravic smo imele in smo mislile, imamo jih in so za zmeraj naše. Niso bile, ne za zmeraj, se je potem izkazalo. V novi državi smo se morale kaj hitro naučiti, da se je treba za že pridobljene pravice boriti spet in spet. Ne samo 8. marca, vsak dan znova.
Kje je načrt za mir?
Pod novico, da je francoski predsednik Macron pripravljen na ukrajinska bojišča poslati tudi vojake evropskih držav, so se usuli žolčni komentarji: Igranje s svetovnim mirom je preseglo vse meje! Evropski voditelji si prizadevajo za tretjo svetovno vojno. Ustavite to norost! Nekdo je zapisal tudi: »Bolje, da slovenska vlada takoj izjavi, da mi tega ne bomo počeli. Sicer sem takoj pred parlamentom. Brez kolesa, a z veliko volje.« Pogrešamo glas razuma in pozive k miru, zato smo za komentar dogajanja prosili tri slovenske mirovnice.
Hujšanje kot »stranski učinek« zdravljenja travm
Kaj storiti, ko je hrana tolažba in zatočišče za ranjeno dušo, hkrati pa vse večje breme za telo?
Janina preobrazba: Najlepša v čarobnem svetu zvoka
Vile rojenice so bile zelo radodarne, ko so Gordani Buh Žgajner v zibelko polagale darove. Zdi se, da česarkoli se loti, se to spremeni v zlato. In tega je pri njej res veliko: je profesorica flavte in dirigentka, v zadnjem času pa se ukvarja še z novim in nadvse zanimivim področjem v glasbi – je specialistka za zvočno podobo podjetja (sonic branding). Obenem je tudi mama na kvadrat. V vsem tem vrtincu obveznosti si je vendarle podarila nekaj trenutkov zase. Z veseljem je prišla na preobrazbo.