Zgodbe
Vila Šumica: Tu se pečejo najboljše potice v Sloveniji
V objemu gora, tik pod mogočno goro Prisank, stoji posebna hiša, počitniški dom Vila Šumica. Hišo, v kateri je doma ljubezen, obdajata gozd in travnik, pod njo pa teče rečica Pišnica, ki se zliva v bližnje jezero Jasna. Ta oaza miru na obronku Kranjske Gore otrokom iz socialno ogroženih družin že skoraj 30 let predstavlja začasni dom, v katerem se počutijo varne in sprejete. Da se bodo otroci, ki bodo tu preživeli letošnje božično-novoletne praznike, čim bolje počutili, je štiričlanska ekipa: vodja doma Simon Ogulin, kuharica Helena Kavčič, pomočnica kuharice Zdenka Lovše in higieničarka Maria Carascu, že na začetku decembra začela z okraševanjem.
Mučitelji živali: Ljudje, kaj vam je?!
Prejšnji teden je sprehajalka psa v Medvodah obstala brez besed. Na zelenici pred lekarno so ležali koščki hrenovk, v njih pa skriti veliki ribiški trnki. Njihov namen je bil jasen – vaba, ki se ji kužki ne bodo mogli upreti. Kdo lahko naredi kaj takega, se vpraša vsak normalen človek. Kaj se dogaja v glavi tistemu, ki se domisli mučenja, vrednega srednjega veka? Kakšen srd, mržnja ali bolno veselje so potrebni, da nekdo uživa ob misli, kako bo nedolžna žival umirala v bolečinah, medtem ko ji bo grlo ali trebuh paral trnek?
Razumeva se brez besed: Zakonca Šremfelj sta adventni čas preživela v Himalaji
Alpinista Marija in Andrej Štremfelj, prva zakonca, ki sta skupaj stopila na streho sveta, na Mount Everest, se za božič vračata k družini s povsem drugačne avanture. V zadnjih treh mesecih sta namreč prehodila del Velike himalajske poti (Great Himalaya Trail), 1500-kilometrski odsek od enega konca Nepala do drugega, z 80.000 metri vzpona in prav toliko metri sestopa. To je, kot bi se iz Vrat štiridesetkrat povzpela na Triglav, pravita. Domov prihajata napolnjena s tišino, mirom, neverjetnimi doživetji, ki so mejila na čudež, in z novimi spoznanji o življenju, ki je tam, med preprostimi ljudmi, povsem drugačno kot tu.
Lučka v družini male Karoline
Pred kratkim smo v božičnem posnetku Društva Viljem Julijan za pomoč Karolini, deklici, ki se je rodila z redko genetsko boleznijo, ki povzroča prehitro staranje in za katero že vse leto zbiramo sredstva za razvoj zdravila, opazili drobceno Lučko. Družinici Lavrič se je namreč pred dobrim mesecem pridružila mala Lucija, ki je v družino prinesla novo pozitivno energijo in še več upanja, da bo še vse dobro.
Z bratom Ksaverjem smo postavljali znamenite frančiškanske jaslice
Medtem ko bodo tiskarski stroji izvrgli božično številko Jane, bodo ene lepših in obsežnejših jaslic v naših cerkvah dobivale končno podobo. Brez ogleda jaslic pri frančiškanih na Tromostovju obisk praznične Ljubljane za marsikoga ne bi bil popoln. Zanimalo nas je, kdo bdi nad pripravo, zasnovo, kdo skrbi za stare palme v ozadju, kdo nabere mah ter kakšne misli in občutja so vtkani v postavitev jaslic, ki mnogim prinašajo iskreno veselje.
Stropnikovi po poplavah: Prvi božič v kontejnerju
»Živi smo, pod streho, lačni nismo, imamo drug drugega.«
Janina preobrazba: Nikoli ni prepozno za uresničitev sanj
»Želja po preobrazbi tli v meni že dolgo. Predvsem sem radovedna, kako drugače sem lahko videti. Seveda vsak dan poskrbim za osnovno nego obraza in telesa, naličim se zelo diskretno in sem, kot pravi mlajša hči Iza, zelo konzervativna pri oblačenju. Rada imam torbice, rute in čevlje rdeče barve. Ker pravijo še, da so petdeseta nova trideseta, bo Janina preobrazba nov korak k spremembam, ki sem si jih začrtala,« je veselo povedala Polona Trop iz Škofje Loke, ki bo aprila naslednje leto stopila v novo desetletje. Že zdaj pa dela velike korake v novo (poklicno) smer. Ideja za preobrazbo se ji je utrnila med prebiranjem Jane. »Sem njena redna bralka. To je revija, ki bi jo morala v roke vzeti vsaka ženska, saj vsak teden ponuja kopico zanimivih in poučnih tem. Ob rubriki Velika preobrazba pa sem se tudi pogosto spraševala, kaj bi lahko vaši mojstri naredili z mano.«
Fantje se v novih časih bojijo deklet
Ne upajo si jih več zapeljevati, ne upajo si z njimi odločno moško govoriti. Ko se poročijo, si ne upajo postavljati pravil in meja v družini. Dvajsetletniki so vse bolj karikature, ko si popravljajo obraz in pri pedikerki lepotičijo nohte. Vsak dan obiskujejo fitnes, dnevno skrbijo za perfektno frizuro, se čedalje bolj gizdalinsko oblačijo ter pazijo, kaj pojedo in česa ne.
Legenda o božični zvezdi
Legenda o tej rastlini, ki je v naravi navaden, celo tečen plevel, mi je tako všeč, da jo skoraj vsako leto opišem. Božična zvezda, ki izvira iz Mehike, kjer raste kot divje grmovje na robovih gozdov, s sabo prinaša ganljivo zgodbo.
Žrtve nasilja: Pojdi, samo pojdi stran od njega!
Mati treh otrok, ki jo je pijanec pretepel do nezavesti in skušal dejanje zakriti kot prometno nesrečo. Svetovljanka, ki je vztrajala ob kriminalcu, ki ji je obljubljal, da jo bo razkosal in polil s kislino. Tujka, ki je v Slovenijo prišla zaradi nasilnega alkoholika, ki jo je tepel, posilil in po njej uriniral. S tretjim delom zaključujemo serijo izborov resničnih zgodb žensk, ki so preživele partnersko nasilje in ki jih je v knjigi V njeni koži zbralo Društvo SOS telefon. Naj se vas dotaknejo, vas spremenijo in opolnomočijo za spremembo – s tem namenom so jih te pogumne ženske tudi izpovedale.
Vsi ne morijo z orožjem
V resnici je zbirka kolumen, ampak spotoma in povsem mimogrede je pa še hitri tečaj tega, kako vreči trnek potencialnemu bralcu. Prvič, naslov: če knjigo poimenuješ Ljubiti morilca, le kdo ne bo zastrigel z ušesi? Drugič, spremni dopis: »A naj vas naslov ne zavede. Vsebina je še dosti hujša. Ni pa preobsežna in ne spominja na Golobove kriminalke, zlasti ker (na žalost) ni nič izmišljeno.« In tretjič, ime avtorja: Dragan Petrovec. Seveda se ji nisem mogla upreti. Jasno.
Knjižnica, ki jo čutiš
Če ne veš, da se rožnate cerkve Marijinega oznanjenja v Ljubljani drži frančiškanski samostan, ga niti ne opaziš, je samo še ena fasada z zastrtimi okni na Prešernovem trgu, na katerem se ves čas vrtinči toliko vsega. Ampak zdaj se tista vrata vsak dan za nekaj ur odprejo vsakomur, ki želi pokukati za zidove – bogata frančiškanska knjižnica je po prenovi odprta javnosti. In smo jo šli pogledat, le kako bi se lahko uprli?
Ne nasedajte lažnivim oglasom: »Čudežno zdravilo«
»Konec dobe slušnih aparatov! Revolucionarni tretma slovenskega profesorja povrne sluh v 28 dneh!« Takšen je naslov oglasnega »članka«, ki v nadaljevanju obljublja, da bodo naglušni slišali kot 20-letniki, da bo slušni aparat lahko romal v smeti, da bo nova metoda uničila trg slušnih pripomočkov, ter trdi, da si je z njo obnovilo sluh že več kot 14.000 ljudi. To ni prvi takšen oglas, ki seveda prodaja pregovorno kačje olje. Občasno se pojavljajo že leta. Nasede pa jim vse preveč ljudi, posebej najranljivejših.
Ne preostane mi drugega, kot da prodam svojo ledvico
Dobri dve leti je, odkar je takrat 27-letni Ljubljančan Marijo Grbić zaradi težav z ravnotežjem odšel na rutinsko operacijo v UKC Ljubljana. Njegovo stanje se je po posegu tako poslabšalo, da je potreboval še štiri operacije glave, v bolnišnici in nato na rehabilitaciji v Soči pa je preživel 20 mesecev.
Tumorji so nehali rasti: Vesni Prijatelj je pomagala eksperimentalna terapija
Vesno Prijatelj smo v Jani predstavili letos poleti. Takrat smo o njej pisali zato, ker se bori za pravico do evtanazije, ki jo zagovarja premišljeno in iz srca. Kot bolnica z diagnozo rak v četrtem stadiju je med tistimi, ki bi jim morali najbolj prisluhniti. To pa še ne pomeni, da jo misli kmalu uporabiti. Vse prej kot to. Čeprav ima domišljeno, kako bi rada umrla, je Vesna borka za življenje. In ta njena volja do življenja ter vztrajno raziskovanje sta jo pripeljala do novih možnosti za zdravljenje. Tvegala je, se odločila za dve terapiji, ki sta še v fazi kliničnih preizkušanj, in tako dobro kot zdaj se ni počutila že leta. Ni več bolečin, njene razžrte kosti se celijo. »Še libido se mi je vrnil,« se nasmeje.
Kako je Vlasta Mažgon mamo rešila pred amputacijo noge
Predstavljajte si, da vam zdravnik naznani, da vam je rana na peti tako napredovala, da vam morajo amputirati nogo. Odrezati torej. A ne le kritičnega predela, temveč precej višje, pod kolenom. Kaj občutite? Strah, obup, nemoč? Vse to je doletelo 77-letno Marijo Mažgon, ki je ob pretresljivi informaciji od šoka izgubila zavest. Je pa ostala prisebna njena hčerka Vlasta in se nepričakovano izkazala za pravo rešiteljico, svoji priletni mami je namreč v dveh mesecih popolnoma pozdravila grozljivo nekrozo na peti.
Burni odziv po umoru Giulie Cecchettin: Umreti je morala, ker je presegla fanta
Femicid – to je beseda, ki je v italijanski resničnosti postala povsem običajna in v prevodu pomeni umori žensk. V medijih in pogovorih jo uporabljajo tako rekoč vsak dan od severa do juga države. V Italiji vsako leto okoli štirideset žensk umre pod rokami svojih nasilnih trenutnih ali bivših partnerjev. Noben ukrep proti tej obliki nasilja ni učinkovit. Bo to spremenila smrt mlade Giulie iz okolice Padove?
Babica gre v Indijo: Ves svet je nor in jaz z njim!
Začelo se je že avgusta, ko sem kupila letalsko vozovnico za svoje vsakoletno potovanje v Indijo. No, ne čisto potovanje, bolj selitev čez zimo v Goo, kjer me čakajo morje, sonce in palme. Zadnji dve leti po Indiji ne potujem več. Ne da se mi, malce me že dajejo leta. Za potovanje po tej deželi moraš biti v dobri kondiciji. V glavi in telesu. Pri telesu pa sem že malo kratka, žal.
Zdravnica Eva Pogačar: Prvo pomoč že v vrtce!
2. avgust 2018. Na Veliki planini, v strnjenem naselju pastirskih koč, v eno od skal iznenada udari strela. Strela oplazi tudi štiri ljudi, ki so ravno odhajali iz koče.
13. Sloverotika v Celju: Bolje seks kot umori
Nisem vedela, da sem prišla gledat »nežno erotično dogodivščino«, samo pokukala sem v tantrični šotor, kaj se dogaja. Pa se ni veliko, moški s čopom je nekaj razlagal, potem je izza zavese pridrvela obilna sivolasa ženska, in sem pomislila, ojoj, menda ja ni demonstratorka, ampak ne, v zelo polomljeni angleščini je razlagala, da ne bodo šli do konca – čeprav se ni čisto tako izrazila – ker te stvari, se pravi tantrični seks, trajajo uro, tri, dvanajst, nemogoče, nimamo toliko časa. Ampak, je obljubila, kar boste videli, je umetnost.
Osamljenost ubija: Ni nam usojeno biti sami
Izsledki raziskav o osamljenosti ne le govorijo, ampak kričijo. Kronična osamljenost je dvakrat bolj smrtonosna kot debelost! Kronična osamljenost je tako smrtonosna kot 15 cigaret na dan! Kronična osamljenost je enako smrtonosna kot premalo gibanja, visok krvni tlak ali čezmerno pitje!
Resnične izpovedi žrtev nasilja: Prva dva meseca nisem šla iz varne hiše
Upokojenka, ki je več kot 30 let vztrajala ob nasilnežu, ker je verjela v svetost zakona; vaška ženska, ki se je z nožem branila pred posilstvi in jo je rešila šele prava ljubezen; intelektualka, ki ji je patološki narcis spremenil življenje v hollywoodsko srhljivko – objavljamo drugo nadaljevanje v seriji povzetkov resničnih življenjskih zgodb žensk, ki so preživele družinsko nasilje. V pretresljivi knjigi V njeni koži so jih zbrale sodelavke društva SOS telefon.
Janina preobrazba: Rada se prepušča toku življenja
»Človek res ne ve, kam ga pripelje življenje. Morda je sreča ravno v nepredvidljivosti, da se prepuščaš in sprejmeš, kar se ti ponudi. Nikoli si nisem mislila, da bom po končani srednji zdravstveni šoli svojo poklicno priložnost našla v igralništvu, kjer vztrajam že dobrih dvajset let,« je povdala 40-letna Mariborčanka Jasmina Marin, ki se je za preobrazbo odločila spontano. Rekla si je, če ne poskusi, se ne bo zgodilo. »Zanimivo je poskusiti kaj novega, spoznati ekipo in dobiti vpogled, kako te stvari potekajo. Si pa vsaka ženska kdaj zaželi, da se jo malo razvaja in osveži. Hvala za priložnost,« je bila ganjena.
Nova knjiga Urške Klakočar Zupančič: Ženska, ki verjame v ljubezen
Ob novi knjigi predsednice državnega zbora Urške Klakočar Zupančič Sibilina sodba smo v torek, 21. novembra, ljubitelji dobrih knjig z vseh vetrov, tudi političnih, napolnili Linhartovo dvorano Cankarjevega doma.
Zamejska vasica Križ (Santa Croce): 700 stopnic do sinjega morja
Za mejo, kjer je bila nekdaj Slovenija, pa danes ni več, se slovenstvo pazljivo neguje z globokim zavedanjem, kako zelo je pomembno. Obiskali smo idilično zamejsko vasico Križ (Santa Croce) nad Trstom, njen prepoznavni ribiški muzej in gledališče ter se spustili po 700 stopnicah do sinjega (nekdaj slovenskega) morja. To je najkrajša pot s Krasa do morja, ki so jo nekdaj utrle noge tukajšnjih ribičev. Danes v ribiški vasi ne živi niti en ribič več, živi pa spomin nanje.