Zgodbe
Starinske lepotice, ki očarajo z razkošjem vonjav
Pravijo, da si je za zmenek z njimi najbolje izbrati sončno dopoldne, tam okrog 11. ure. Prav takrat menda njihovi čudoviti cvetovi najbolj opojno dišijo, one pa pokažejo vse svoje čare in prelesti v najimenitnejši luči. Prav vsaka od njih je resnično nekaj posebnega. Seveda govorimo o burbonkah, ki veljajo za vmesni člen med šipki in modernimi vrtnicami. Njihova zbirka na vrtu frančiškanskega samostana na Kostanjevici nad Novo Gorico je s približno 80 primerki druga največja v Evropi, takoj za zbirko izvornih burbonk v Roseraie de l'Haÿ v bližini Pariza.
Janina preobrazba: Kotalke in hulahup so ji spremenili življenje
»Kljub temu da sem stara 41 let, sem v duši večni otrok, večno sedemnajstletnica. Obenem pa sem mama najlepše deklice, ki že odrašča v mladenko, saj letošnjo jesen ponosno vstopa v srednjo šolo. Leta tečejo, ko imaš otroke, še toliko bolj. Sedaj pa je prišel čas, ko se tudi zame začenja zrelejše obdobje, čeprav ne v celoti. Čutim, da bo zame to leto leto spremembe. Zato sem se tudi prijavila na Janino preobrazbo. Hčerka mi namreč govori, da se ne znam oblačiti letom primerno. S tem se lahko strinjam, saj imam zaradi dela z otroki, kar terja športna oblačila, zelo raznolik slog. Največkrat sem kar v hčerkinih majicah z otroškimi potiski, pisanih pajkicah in prevelikih puloverjih s kapuco,« je povedala simpatična Patricija Piršič iz Šentjurja pri Celju.
Skrivno življenje v kanjonu reke Kokre
Pred mnogo leti sva se dve družini z majhnimi otroki odpravili na izlet v hribe. Ker otroci niso bili najbolj navdušeni nad hojo, se je prijatelj domislil, da bi jih spodbudil z iskanjem škratjih bivališč. Kjer so otroci domnevali, da bi mogoče lahko bil škratji dom, smo odložili bonbon, eden od odraslih pa je te sladkarije na skrivaj pobiral. Ob vračanju smo tekmovali, kdo bo našel več bonbonov. Skoraj bolj kot otroci smo bili srečni odrasli, ker jih nismo našli in smo dobili dokaz, da so naša darila prišla v škratje roke. Da ne govorim o domišljiji, ki je močno razprla krila, in rodilo se je kar nekaj lepih škratjih zgodb. Podobne zgodbe so se na pobudo Jorine Homan, likovne umetnice iz Nizozemske, začele rojevati tudi v Kranju.
Zbirateljica predstav: Je šla tod mimo kakšna Kmečka čast?
Kako sem šla na operno predstavo in naletela na dokaz o obstoju boga.
Žive naj vsi labodi!
Znameniti mariborski krilatci, brez katerih si ni moč zamisliti nabrežja Drave, hrepene po dnevu, ko jim kradljivci ne bodo več izmikali jajc iz gnezd, ko jim nepazljivi vozniki in objestneži na električnih skirojih ne bodo več drobili vretenc v dolgih vratovih, ko jim spuščeni psi ne bodo več žrli zaroda in ko se ne bodo več davili z ribiškimi vrvicami in trnki. Na srečo Srečka, Ramba, Grete, Vdovčka, Vilija in drugih so njihove žalostne zgodbe spodbudile ljudi, da so se pod vodstvom mariborske Labodje matere organizirali v rastočo skupnost, ki prepoznava labode kot neprecenljiva bitja, ki si v svojih krčevitih prizadevanjih, da bi obstala v mestu, ob mestu in mestu navkljub, zaslužijo vso pomoč.
Čokolada gre vedno na deset kosov
Vsi so zelo čedni, zabavni in prelepe nasmeške imajo, vseh osem, ampak kar mi je pri bratih Žavbi najbolj všeč, je to, da ne igrajo, da bi postali zvezde, oni igrajo, ker jim je fino. Ker se dobro razumejo in ker to radi počnejo. Nekoč bodo mogoče počeli kaj drugega. Čas bo pokazal, kot radi rečejo.
Raste zdravilo za demenco na palmi?
Kokosovo olje sicer slavi kot zdravilo za vse težave, ampak da bi učinkovalo tudi na Alzheimerjevo demenco, ALS, multiplo sklerozo, Parkinsonovo bolezen, epilepsijo, skratka na zelo resne bolezni, ki izvirajo iz okvarjenih možganov? Med ljudmi se veliko govori o »čudežnih kokosovih« ozdravitvah in tudi na svetovnem spletu je morje poročil o koristnosti omenjene maščobe (ki je glavna sestavina slavnega olja MTC), uradna medicina pa o tem ne ve tako rekoč nič.
Klinika za kloniranje živali v Splitu
Pred malo manj kot tridesetimi leti je v medijih odjeknila neverjetna novica, da je znanstvenikom uspelo klonirati prvo žival, ovco Dolly. Le nekaj let zatem so ljudje dobili možnost klonirati svoje hišne ljubljenčke.
Travma, nevidna sila, je lahko tudi dar
Gabor Mate, zdravnik in psihiater, pred 80 leti rojen na Madžarskem, je pravzaprav svetovna zvezda. Njegove štiri uspešnice so prevedene v 12 jezikov. Že kot najstnika so ga v takrat komunistični domovini označili za tistega, ki spodbuja druge k akciji. Dokumentarni film o njem in njegovem delu Modrost travme so nedavno predvajali tudi na Fakulteti Sigmunda Freuda v Ljubljani. Tisto, kar Mate govori, in način, kako pove, sežeta v človeka, v njegovo notranjost, katere tegobe kanadski strokovnjak zna prepoznati in celiti. To je film, ki bi si ga moral ogledati vsakdo. Robčki so obvezni – če vam človekovo trpljenje seže v srce.
Evrovizija 2024: nikoli še ni bilo tako čudno
V trenutku, ko nastajajo tele vrstice, vemo samo to, da so našo predstavnico na Evroviziji glasovi ljudstva ponesli v sobotni finale. S svojim umetniškim nastopom je očarala mnoge in morda bomo ob končnem glasovanju presenečeni. Čudeži se dogajajo tudi za malo Slovenijo, mar ne? Pesti pa držimo še za to, da ulice švedskega Malmöja ostanejo mirne in varne. Toliko policistov in tako strogega varnostnega režima ob Evroviziji še ne pomnijo.
Prestara za Tinder? Kje pa!
Tinder. Aplikacija, brez katere bi marsikdo ostal samski precej dlje. Prva izbira mladih, pa naj iščejo ljubezen, družbo ali seks. A uporablja jo mnogo več dam in gospodov v zrelih letih, kot bi morda pričakovali. In prav je tako. Zakaj pa ne bi od vsega tega tehnološkega razvoja imeli kaj tudi srebrni tigri in tigrice?
Zgodba o dečku z boleznijo brez imena: Mamica, zbudi se, to niso sanje
Šestletni Svit je kot sonce, s svojo navihano naravo vsakomur ogreje srce. A drobni deček je drugačen od svojih vrstnikov. Ne govori, temveč spušča ljubke zvoke in se na vsa usta smeji. Dviguje roke visoko v zrak, kot bi lovil zvezde, in z urnimi koraki preganja slabo voljo. Razigran je in vesel, o, kako zelo je vesel! Rojen s tako redko genetsko boleznijo, da zanjo nimajo imena, v družino, kjer je ljubljen in oboževan.
Janina preobrazba: S težavo je sebe postavila na prvo mesto
»Od nekdaj sem se prilagajala in skrbela za druge ter jim želela ugajati. Nikoli nisem hotela nikogar razočarati. Tako zelo sem se trudila, da me je to močno izčrpalo. Dolgo je trajalo, preden sem spet zlezla na zeleno vejo in začela slediti svojemu srcu in sanjam. Prelomnica je bila štirideseti rojstni dan. Odprla sem salon za zdravje in lepoto žensk, vendar sta prišli epidemija covida in četrta nosečnost. Pa se je še malo zavleklo, dneve pa sem večinoma preživljala v pajkicah in trenirkah, zato sem si močno želela preobrazbo,« razlaga 45-letna Petra Kozelj iz Kranja.
Hormonski motilci v naših vodah
Najnovejša raziskava Fakultete za farmacijo je pogledala globoko v kozarec. In sicer v tisti, v katerega si natočimo vodo iz pipe. V njem je našla kofein, protimikrobne učinkovine in sredstva proti bolečinam. V površinskih vodah, se pravi rekah in potokih, pa še marsikaj. Med drugim hormonske motilce, ki dokazano vplivajo na plodnost in zaradi katerih ribe množično spreminjajo spol.
Laži ostajajo, samo tehnologija se spreminja
Pravijo, da zgodovino pišejo zmagovalci. Zmagovalci pa so pogosto samo bolj kruti, manipulatorski, pohlepni od poražencev. In bolj lažnivi! Knjiga Kratka zgodovina sveta v 50 lažeh namreč kronološko predstavi najbolj zanimiva poglavja svetovne zgodovine, ki so se izkazala za lažna vsaj v kakšnem delu. Očitki, da je moderna družba postala lažniva, so torej zgrešeni. Laži so z nami že od začetkov civilizacije, samo tehnologija se je spremenila.
Življenje smo dobili v dar
V času ene ali dveh prihodnjih generacij bomo znova pogozdili grške otoke, ki so bili v preteklosti posekani do golega. Saharo bomo znova obudili v bogato travnato gredico. Nasilje bo redkost, zato zapori ne bodo več obstajali. Rudniki in kamnolomi bodo zaprti, ker bomo uporabljali nakopičene materiale industrijske dobe. Ne bomo se več spraševali, kako zaslužiti za svoje preživetje, ampak kako lahko drugim predamo svoje darove. Tako v svoji knjigi Sveta ekonomija, ki bo pri nas v kratkem izšla pri založbi Chiara, svojo vizijo opisuje avtor Charles Eisenstein, ki se v svojih delih loteva zgodovine človeške civilizacije, ekonomije, duhovnosti in ekološkega gibanja.
Labrini Athanasopoulou in Konstantinos Sachos, Grka v Ljubljani
Izbirala je med Parizom in Ljubljano … ter izbrala Ljubljano. Resno, presenečeno lovim sapo, Ljubljano pred Parizom? Ja, pravi Labrini Athanasopoulou, izbrala sem s srcem. In ima tako zdaj Ljubljana eno doktorico fizike in eno grško taverno več.
Na zunaj katoliki, v srcu verniki narave
V Sloveniji imamo več društev starovercev (imajo jih tudi drugod, predvsem v slovanskem svetu), člani se trudijo, da bi obudili stara znanja in običaje, toda kaj o tem zares vemo? Največ nam je o skrivnostnih častilcih narave iz posoških hribov razjasnil Pavel Medvešček, ki je nekaj starovercev poznal, vendar mu čisto vsega niso hoteli povedati.
Sodba je padla, začenjamo znova
Odločitev je bila tesna, 4 : 3, vest pa šokantna in nedobrodošla: pritožbeno sodišče v državi New York je razveljavilo obsodbo Harveyja Weinsteina, prvega velikega imena, ki ga je z zvezd v blato sklestilo gibanje #MeToo. Pritožbeno sodišče sicer ne trdi, da je Weinstein nedolžen in da ni zagrešil spolnega nasilja, zaradi katerega je bil leta 2020 obsojen, meni pa, da je bil proces, ki je vodil do obsodbe, nepravičen. In je sodba gromoglasno padla, bum.
In vendar je mogoče drugače!
Na prosto mesto v domovih starejših čaka več kot 33 tisoč ljudi. Tistih, ki bi dom takoj potrebovali, je nekaj nad 17 tisoč. Prazne postelje pa imajo že v vsakem četrtem domu starejših. Ni osebja, pravijo. Zato ne sprejemajo novih stanovalcev, predvsem ne tistih, ki potrebujejo največ nege in bi pomoč najbolj potrebovali. Tisti, ki so tam zaposleni, pa, kot že desetletja pojejo vrabci na strehah, odhajajo zaradi mizernih plač, telesno in duševno napornega dela in vse večjega pričakovanja stanovalcev do zaposlenih. Zato tudi novega osebja kljub številnim razpisom ne dobijo.
Nevina bitka s črevesno boleznijo: V 14 dneh sem izgubila 13 kilogramov
Ko je Neva Izlakar pred 30 leti zbolela za kronično vnetno črevesno boleznijo, je bila najmlajša bolnica s to strašljivo diagnozo v Zasavju. V naslednjih letih je bolezen spoznala v vsej njeni krutisti in preživela peklenske simptome, kakršnih večina bolnikov nikoli ne izkusi. »Bilo je tako hudo, da sem pomislila, da bolezni ne bom premagala.«
Kako ljubi fant s sekiro in nožem, kako ljubi dekle brez prsta?
Zapletlo se je pred dvema letoma, neke septembrske noči v mariborskem parku, razpleta se te dni na mariborskem sodišču. Ampak tole je tisti čudni del: namesto da bi sojenje prineslo odgovore, se postavljajo nova vprašanja. Kar je bilo videti belo, je v resnici črno. Kar se je sprva zdelo bizarna zgodba o ponorelem ljubosumju, se sprevrača v še bizarnejšo pripoved o neuslišani ljubezni.
Janina preobrazba: Za izpolnjene želje je treba verjeti in trdo delati
»Vedno sem verjela, da se želje lahko izpolnijo, če dovolj močno verjamemo vanje. Prebirala sem in gledala, kako so se ženske prepustile strokovnjakom na raznih preobrazbah in kako lahko že z majhnimi spremembami dosežemo velik učinek, saj v človeku zbudijo pozitivne občutke, zaradi katerih izžareva drugačno energijo, je bolj pozitiven in vesel, ko se odlično počuti v svoji koži. Tako sem zasledila možnost prijave na Janino preobrazbo in se brez razmišljanja prijavila. Zelo sem bila vesela povabila, saj sem ga po precej turbulentnih zadnjih dveh letih tudi potrebovala,« je povedala 48-letna Mariborčanka Vesna Konec. A ker se želje ne izpolnijo kar same od sebe, temveč je treba zanje zavihati rokave, nam je poslala prijazno pismo.
Izbran si, kako se boš spoprijel s smrtjo otroka
Doris je mati. Mati, ki ji je bolezen vzela sina. Pomaga si tako, da mu piše pisma. Pošilja jih na nebeški naslov. Objavlja jih na Facebooku. Piše, da dokonča nedokončano.
Sonaravne rešitve za preprečevanje poplav
Obnovimo naravni vodni krog v Sloveniji z zasaditvijo deževnih vrtov!