V zadnjem kratkoročnem obdobju so zabeležili nekaj več dimniških požarov, sicer pa število požarov skozi leta ostaja v podobnih okvirjih.
Zaradi daljšega obdobja suhega vremena se je v teh dneh krajevno, zlasti pa v submediteranskem delu države, nekoliko povečala požarna ogroženost naravnega okolja.
Na območjih brez snežne odeje ogroženost še nekoliko večja zaradi vetrovnega vremena, zato na upravi svetujejo previdnost pri kurjenju oziroma uporabi ognja v naravnem okolju ter pri uporabi naprav in izvajanju aktivnosti, ki lahko v naravnem okolju povzročijo požar.
Na upravi za zaščito obenem opozarjajo, da se med kurilno lahko poveča število dimniških požarov. Zato svetujejo redno vzdrževanje in pregledovanje naprav ter preprečevanje nalaganja gorljivih oblog v dimniku. Če pa se obloge že nabirajo, jih je treba strokovno odstraniti.
Zagotoviti je treba takšno zgorevanje, da saje in smola sploh ne nastajajo in se zato ne morejo nabirati v dimniškem priključku in dimniku, kar zagotovimo s pravilno vgradnjo kurilne naprave z majhnimi emisijami in visokim izkoristkom.
V kurilni napravi je treba kuriti samo gorivo, ki ga predvidi izvajalec, nikoli pa odpadkov. Kuriti se s suhim lesom, sušenim na zraku, polena morajo biti prilagojena velikosti kurišča in toplotni moči kurilne naprave, zakuriti in kuriti je treba skladno z navodili proizvajalca ali vsaj splošnimi pravili kurjenja glede na izvedbo kurišča.
Če do dimniškega požara vseeno pride, pa je potrebno zapreti ali vsaj omejiti dovod zraka v kurilno napravo in dimnik. V zadimljene prostore se ne sme vstopati, na pomoč je treba poklicati gasilce.
Dimniškega požara se ne sme gasiti z vodo, ker se ta v dimniku upari in lahko poškoduje tako tistega, ki gasi, kot tudi dimnik. Prav tako se ne sme odpirati dimniških vratc, saj je velika nevarnost, da ogenj in dim izbruhneta v prostor.
Po požaru je treba dimnik pred nadaljnjo uporabo pregledati in odstraniti morebitne nezgorele obloge, kar praviloma opravi dimnikarska družba.
