Med gledalce nacionalne televizije se je vrnila serija Tipično slovensko, ki nadaljuje s poglobljenim in zanimivim pripovedovanjem tistega, na kar smo ali bi morali biti ponosni, po čemer smo prepoznavni, posebni in edinstveni. Doslej je scenaristka in urednica Milica Prešeren že predstavila slovenski kozolec, harmoniko, dvojino, Martina Krpana, lipicance, velike uspehe male dežele, slovensko zavist in nagelj. Vse pretekle epizode serije so vsak trenutek dneva dostopne v TV aplikaciji RTV 365.
Ta teden pa je Milica Prešeren – glede na to, da je bil tu pustni čas – v dokumentarno-izobraževalni seriji Tipično slovensko raziskovala, kako se je podoba kurenta spreminjala skozi čas. V prihodnji oddaji, ki bo na sporedu 20. februarja, pa se bo spraševala, kaj vse vemo (in česa ne vemo) o večno mladi človeški ribici, največji jamski živali na svetu. Pravijo, da lahko živi sto let, a je vseeno večno mlada, ponaša pa se tudi z izjemno sposobnostjo regeneracije okončin. Človeška ribica. Za nekatere je predmet raziskovanja, za druge občudovanja, za Slovence eden izmed najprepoznavnejših simbolov naše naravne dediščine, ki ji je nekaj pravljičnega pridiha s poimenovanjem »zmajevi mladiči« dal že Valvasor. Čeprav človeško ribico, poimenovano tudi močeril ali proteus, najpogosteje povezujemo s Postojnsko jamo, živi tudi drugje v podzemnih vodah Dinarskega krasa in onstran slovenskih meja, razen črne, ki jo najdemo samo v Beli krajini. Kaj ogroža to največjo jamsko žival na svetu, kaj vse vemo o njej in česa ne? Kakšen navdih je modni oblikovalki in kako jo je v konzervo ujel avtor grafičnih podob? Odgovore nam bo ponudila dokumentarna serija Tipično slovensko o človeški ribici.
