One/oni

72. poletje kulturnih presežkov in sijajnih doživetij

Teja Pelko
12. 4. 2024, 08.00
Deli članek:

Od domače Poletne noči do svetovnih opernih, baletnih in glasbenih zvezd

Festival Ljubljana
27. junija bo mariborski baletni ansambel v Križankah izvedel dramski balet Grk Zorba po motivih romana Življenje in nravi Aleksisa Zorbe Nikosa Kazantzakisa.

Letošnji Ljubljana Festival, ki bo potekal od 20. junija od 3. septembra, tudi v 72. ediciji prinaša vrhunske simfonične in komorne koncerte, opere in balete v izvedbi uglednih institucij, novo produkcijo slavnega muzikala Telesni stražar ter nastope slovenskih in tujih najpomembnejših klasičnih in popularnih umetnikov. Z deli XXVII. Mednarodne likovne kolonije se bo razširila zbirka sodobne likovne umetnosti Festivala Ljubljana, najmlajši oblikovalci bodo svojo ustvarjalnost pokazali na Mali likovni koloniji, nadobudni mladi glasbeniki pa bodo lahko svoje znanje nadgradili pri vodilnih profesorjih na Mojstrskih tečajih Festivala Ljubljana 2024. V nadaljevanju izpostavljamo nekatere od vrhuncev letošnjega Ljubljana festivala.

Poletna noč

Letošnjo sezono bo 20. junija na Kongresnem trgu odprl tradicionalni gala koncert Poletna noč, ki bo tokrat posvečen popevkam Ditke Haberl, Alenke Pinterič in Marjetke Nece Falk. Na Kongresnem trgu bodo v izvedbi izbranih solistov ob spremljavi Simfoničnega orkestra, Big Banda in Mladinskega pevskega zbora RTV Slovenija pod vodstvom Patrika Grebla zazvenele vsem poznane pesmi, kot so: Nad mestom se dani, Samo nasmeh je bolj grenak, Mlade oči, Vila z rimskega zidu, Kot nekdo, ki imel me je rad, Dan ljubezni, Sto majhnih nežnosti, Povabi srečo, Štajerska lady, Mini maxi, Krašovc, S kitaro in dolgimi lasmi, Prva ljubezen, Kako sva si različna, Dobro jutro, dober dan, Banane, Vsi ljudje hitijo, Dravski most idr.

Jonathan Tetelman k nam prihaja naravnost iz newyorške Metropolitanske opere

26. junija bo v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma zazvenela peta opera Giacoma Puccinija Tosca. Uprizoril jo bo režiser Pier Francesco Maestrini. Simfoničnemu orkestru SNG Maribor bo dirigiral Gianluca Martinenghi, v naslovni vlogi pa bo nastopila sopranistka Rebeka Lokar, ki je na 71. Ljubljana Festivalu na drugem večeru uprizoritve Madame Butterfly v vlogi glavne junakinje nadomestila Monico Zanettin in navdušila občinstvo. Toscinega ljubimca Maria Cavaradossija bo upodobil ameriški tenorist Jonathan Tetelman, ki slovi po temno obarvanem vokalu in bo na gostovanje prišel naravnost iz Metropolitanske opere v New Yorku. Vlogo ljubosumnega in nepoštenega Barona Scarpia pa bo interpretiral srbski baritonist Željko Lučić, ki slovi po vodilnih vlogah v številnih operah Giuseppeja Verdija.

Muzikal Telesni stražar

Med 15. in 19. julijem bo v Poletnem gledališču Križank na ogled muzikal The Bodyguard (Telesni stražar), ki temelji na istoimenskem trilerju iz leta 1992, v katerem sta nastopila Whitney Houston in Kevin Costner. Muzikal in film vsebujeta glasbo slavne pevke, med drugim uspešnice, kot so I Will Always Love You, I Have Nothing in I Wanna Dance With Somebody. Režiser in koreograf muzikala je ugledni britanski umetnik Mykal Rand, ki je v Ljubljani postavil že več uspešnih produkcij, kot so Lasje (2011), rock opera Jezus Kristus Superzvezda (2012), Briljantina (2013), Evita (2014), Chicago (2021) in Zgodba z zahodne strani (2022).

Svetlana Zaharova in kostumi modne hiše Chanel

Mednarodno uveljavljena primabalerina Svetlana Zaharova navdušuje svetovno občinstvo in kritike z izjemno tehniko ter iskrivo dramatično interpretacijo klasičnih in sodobnih vlog. Zaharova bo po petih letih na festivalu nastopila drugič, tokrat (20. avgusta) pa v Cankarjev dom prihaja z dvojno predstavo Modanse. Pridružila se ji bo vrsta izvrstnih plesalcev iz baletnega ansambla Akademskega državnega Bolšoj teatra iz Rusije, med njimi zvezda sodobnega plesa Ildar Gajnutdinov. Predstavo bo odprl balet Kot dih, ki ga je posebej za Zaharovo ustvaril koreograf Mauro Bigonzetti. Po premoru bo sledil bleščeč poklon modni oblikovalki Gabrielle Chanel, ki vsebuje več kot 80 kostumov modnega studia Chanel.

Rade Šerbedžija, Oto Pestner in Vlado Kreslin

V Poletno gledališče Križank se 28. junija vrača Rade Šerbedžija, ki se poleg igralstva ukvarja tudi z režijo, pesništvom in glasbo. S svojo skupino Zapadni kolodvor bo predstavil širok nabor del iz svojega glasbenega opusa, ki ga ustvarja že vse od leta 1974. Njegove »pesmi o ljubezni, prijateljstvu in čustvovanju« lahko označimo za hite, zimzelene in starograjske pesmi ter šansone, ki jih začini z vložki proze in poezije. Na odru se mu bodo pridružili vrhunski glasbeniki – pianist Vasil Hadžimanov, kitarist Miroslav Tadić ter violinistka in pevka Yvette Holzwarth. Kot gost bo nastopil še pevec Damir Urban, nekdanji član skupine Laufer. 23. avgusta bo s svojimi največjimi uspešnicami nastopil Oto Pestner. Pevec je v svoji karieri izdal več kot 45 solističnih albumov, s skupino New Swing Quartet še 45 albumov in z Alpskim kvintetom več kot 30 (nekateri prodani v milijonskih nakladah), sodeloval pa je še na več kot 50 nosilcih zvoka. V Križankah se bo z Big Bandom RTV Slovenija pod taktirko Lojzeta Krajnčana sprehodil po svoji bogati in raznoliki glasbeni poti in se dotaknil tako avtorskih pesmi, ki so zaznamovale njegovo preteklost, kot priredb, ki so pustile na njem največji pečat. 31. avgusta pa bo v Križankah že triintridesetič nastopil slovenski pevec in avtor Vlado Kreslin s svojima zasedbama Mali bogovi in Beltinška banda, posebna gostja pa bo Masayah. Slavni kantavtor je leta 2020 za svoje izjemne dosežke in obširen opus prejel Ježkovo nagrado.

Zaključek v velikem slogu

72. Ljubljana Festival bo 3. septembra v Cankarjevem domu sklenil Orkester Slovenske filharmonije, ki ga bo vodil maestro Charles Dutoit. Po uvodni suiti Pelléas in Mélisande, mojstrovini protoimpresionista Gabriela Fauréja, se mu bo na odru pridružila legendarna Martha Argerich, s katero sta skupaj že nastopila leta 2021 na 69. festivalu. Pianistka slovi po interpretacijah virtuozne klavirske literature 19. in 20. stoletja. V njeni izvedbi bo zazvenel žuboreči Koncert za klavir in orkester v G-duru Mauricea Ravela, ki ga prežemajo vplivi jazza in baskovske tradicijske glasbe. Za konec bomo prisluhnili Simfoniji št. 9 v e-molu Antonina Dvořáka.