Prišla je brezhibno urejena, v ponču, ki ga je kreirala sama, in lačna naročila gosti sok s smetano, da ga ne bi umazala s hrano. Urejen videz ji je prinesel marsikateri posel, če ga ne bi bilo, pa bi ji kakšnega zagotovo tudi odnesel, pravi Nika Ambrožič Urbas, ki ji je kariero uspelo zgraditi v Londonu, ves čas pa je bila zaradi dela za blagovno znamko Timothy Oulton tudi na poti, največkrat na Kitajskem.

Ko ste se pojavili v šovu Zvezde plešejo, sem se vprašala, ali je to ista Nika Urbas, ki mi je pred leti ostala v spominu po svojem cinizmu in ostrih komentarjih.
Mislim, da se navezujete na mojo vlogo v Supermodelu Slovenije. Tisto je bila vloga, pri šovu Zvezde plešejo pa vloge ni, ampak smo vsi takšni, kakršni smo. Takšna sem v resnici: zgovoren, pozitiven, motivatorski in vselej nasmejan karakter.

Po svoje imate sicer svoje vloge tudi v tem šovu. Kakšna je vaša?
Prej bi rekla način komentiranja. Zase bi rekla, da sem inspiracijski motivator. Ples predstavim v luči, ki je mogoče najbližje laikom. Laik se ne ukvarja s koraki in ne razdeljuje koreografije, ampak ples doživlja na precej inspirativen, domišljijski način.

V šovu Zvezde plešejo ste pečat s svojimi »nikizmi« pustili tudi sami. Si vse te prispodobe zapišete že prej? 

Ne, točk ne smemo videti prej. Sicer bi si lahko prispodobe pisala vnaprej, ampak se stvar ne bi logistično izšla, ker imamo na voljo 20, 30 sekund, da nekaj povemo, zraven pa je treba podati oceno ter slediti drugim sodnikom. Poleg tega pa res dam prispodobo. Če dobro poslušaš komentarje, vidiš, da se obregnem tudi ob stvari, kot so drža, obrati, in tista prispodoba, ki jo dam, mora biti na mestu. Med plesom res začutim, vidim sliko, predstavljam si.

Pa si menda ne predstavljate čičerike v kozarcu?
Seveda si jo. Upajoč, da si jo bodo takrat z mano predstavljali tudi drugi.

Celoten intervju najdete v novi številki revije Vklop!