Ko sta skupaj, se krešejo iskre, ves čas se zbadata in glasno smejita. Sproščena sta, navihana in energična. Ana Dolinar, igralka Mestnega gledališča ljubljanskega, in Ranko Babić, ki ga poznamo po monokomediji Moška copata, se neverjetno dobro ujameta tako pred kot za kamero. Nenavaden par je v Štoriji tako realistično oživel Eli in Ibra, velika prijatelja pa sta tudi v resnici, zato morata vedno znova razlagati, da zasebno hodita vsak po svoji poti.
Kaj vama pomenijo božično-novoletni prazniki?
Ana: Decembrskih praznikov se vedno zelo veselim. Všeč mi je, priznam, ves ta kič in lučke. (smeh) Že od malega smo božič praznovali tradicionalno v krogu širše družine, božični večer je zato zame nekaj posebnega, tudi punčki (hčerki, op. a.) se ga zelo veselita, saj nadaljujemo tradicijo. Novo leto pa mi ne pomeni čisto nič. Zadnjih deset let sem bila morda samo dvakrat brez predstave. Nikoli še nisem imela prilike oditi za par dni kam in praznovati v kakšni koči, to bi si želela. Ne bi pa nikoli praznovala v kakem mestu, ker me moti gneča. Mi je pa decembrski čas sicer lep, ker je posvečen družini, prijateljem, druženju. Rada prirejam zabave, večerjice, tudi za hčerki vsako leto naredim zabavo za njune prijatelje. Ampak se vedno sprašujem, zakaj to delam le decembra, zakaj ne čez celo leto?
Ranko: Madona, kako sva si različna! Jaz sem pa vesel, da je decembra že počasi konec, ker so ljudje vsi furijasti, nakupovalni centri ves čas polni, vsi so nervozni, tekajo … To mi gre res na živce!«
Ana: To gre tudi meni na živce!
Ranko: Pri nas je vse malo zmiksano, ker sem pravoslavec, mi imamo božič 7. januarja, tako da se v naši hiši vse to raztegne, ker praznujemo tudi 25. decembra – mi vse praznujemo, samo da je žurka! (smeh) Sicer pa sem bil tudi jaz zadnja tri leta decembra zelo delaven, a za razliko od Ane na silvestra ne delam, da grem lahko s prijatelji v kočo, letos bomo praznovali v koči v Istri. Meni pa za novo leto veliko pomeni, da se družimo, ker prijatelji so različnih veroizpovedi, in to je tak praznik, da se lahko vsi povežemo. Pač razlog za druženje.
Je novo leto tudi čas za revizijo starega in delanje načrtov za naprej?
Ana: Ne, jaz to celo leto počnem. (smeh)
Ranko: Ti načrti se pri Ani spreminjajo iz dneva v dan – če reče nekaj dopoldne, ne pomeni, da bo zvečer isto. (huronski smeh obeh) Tudi jaz nimam novoletnih zaobljub. Kar se poslovnih stvari tiče, pa mi, igralci, potegnemo črto junija, takrat se konča sezona.
Ana, koliko pa se Ranko drži svojih načrtov?
Ana: Zelo je zvest sam sebi.
Ranko: U, kako se je to lepo slišalo! Daj, povej še enkrat! (smeh) Ana je variabla, jaz pa stalnica. Ne moreš verjeti, a v Ani je prisotnih več oseb: ena hoče živeti v koči, ena hoče biti na morju, ena zjutraj joka, zvečer se smeje … Veste, ko pravijo, da potrebuješ veliko prijateljev? Ne, jaz imam samo Ano in jih imam deset v enem. Karkoli rabiš, ona lahko to izvede. (smeh) Grem na stranišče in pridem nazaj, pa za mizo sedi njena čisto druga osebnost. (Ana poka od smeha.)
Ana: Ni ti dolgčas z mano.
Ranko: Res ne!
Celoten intervju najdete v novi številki revije Vklop!
