Originalno zasedbo, ki je pod imenom Styx začela igrati leta 1972, so sestavljali dvojčka Chuck in John Panozzo, Dennis DeYoung, James »J.Y.« Young in John »J.C.« Curulewski. Znani so po zlivanju hard rocka in akustične kitare, sintetizatorjev s koncertnim klavirjem ter energičnimi baladami in elementi iz mednarodne glasbe. Na svoji glasbeni poti so imeli osem pesmi med prvih 10 na Billboardu in 16 med prvih 40. V najboljših letih so prodali več kot 20 milijonov plošč.
Na ulicah Chicaga
Pojdimo na začetek. Avgusta 1961 sta v Roselandu v Chicagu 12-letna brata Chuck (kitara) in John Panozzo (bobni) prvič igrala skupaj s svojim sosedom, 14-letnim Dennisom DeYoungom, ki je igral harmoniko in pel. Najstniki so si nadeli ime The Tradewinds. Chuck je odšel za leto v semenišče, namesto njega je prišel Tom Nardini. Ko se je Chuck vrnil, je poprijel za bas kitaro, DeYoung pa je harmoniko zamenjal s klaviaturami. 1965 so si spremenili tudi ime – ker je neka druga skupina z enakim imenom dosegla vidni uspeh, so postali TW4 (There Were 4). 1966 so DeYoung in brata Panozzo skupaj obiskovali Chicaško državno univerzo in želeli postati učitelji, medtem ko so skupaj igrali na študentskih zabavah. 1969 se jim je s kitaro, potem ko se je poslovil Nardnini, pridružil študentski kolega John Curulewski, 1970 pa je prišel še James »J.Y.« Young in tako so TW4 postali kvintet.
Podpis pogodbe in novo ime
Leta so 1972 podpisali pogodbo z Wooden Nickel Records, potem ko jih je na koncertu v Youngovem rodnem mestu opazil lovec na talente. Takrat so se odločili zamenjati tudi ime. Ob številnih predlogih so se potem odločili za Styx (po grški boginji in podzemni reki), po besedah DeYounga prav zato, ker je bil predlog edini, proti kateremu ni bil nobeden od peterice.
Skupina je založbo izdala štiri albume: Styx (1972), Styx (1973), The Serpent Is Rising (1973) in Man of Miracles (1974). Na teh albumih je bila za sedemdeseta klasična rock glasba, mešana s principi progresive in veliko inštrumentalnimi soli. V Chicagu in okolici so imeli kar solidno bazo oboževalcev, nikakor pa jim ni uspelo prebiti se širše. Njihov prvi vidnejši uspeh je bila pesem Best Thing iz prvega albuma, ki je na lestvico BIllboard prišla septembra 1972 in med 6-tedenskim kampiranjem prilezla do 82. mesta. Na drugem albumu izstopa balada Lady, ki je dobila nekaj radijske minutaže, prvič 1974 na chicaškem radiu WLS in potem tudi po ZDA. Pesem je prišla na 6. mesto, album pa je postal zlat. DeYoung kot avtor Lady velja tudi za očeta »energičnih« (power) balad, Styx pa za pionirje te inštrumentalno in vokalno polne zvrsti.
Gremo drugam
Takoj za prvo uspešnico, so Styx podpisali novo pogodbo z A&M Records in 1975 izdali album Equinox, ki se je prodajal solidno, pesem Lorelei pa je prišla na 27. mesto. Bolj pomembna skladba na albumu je Suite Madame Blue, ki je prinesla skupini večjo pozornost. Kmalu po prehodu k novi založbi, ko bi morali decembra 1975 iti na ameriško je skupino čez noč zapustil John Curulewski (J.C.), da bi se posvetil družini. Tik pred zdajci so našli njegovo zamenjavo v Tommyju Shawu. Crystal Ball (1976) je bil tako prvi, kjer je sodeloval Shaw, dosegel je nekaj prodajnih številk, kot celota pa je bil razočaranje in ni dosegel moči predhodnika. Madmoisele, skladba, ki jo je napisal Shaw, je prišla do 36. mesta na Billboardu.
Leto pozneje je izšel novi album, The Grand Illusion, ki je končno prinesel preboj, postal je trojni platinasti. DeYoungov Come Sail Away je 1978 skočil na 8. mesto na lestvicah, Fooling Yourself pa je prišel do 29. mesta. 1978 je potem izšel še Pieces of Eight, kjer se je skupina usmerila v bolj klasične rockovske vode, na njem so trije hiti: Renegade (16. mesto), Blue Collar Man (21. mesto) in Sing fort he Day (41. mesto).
Osemdeseta in zvezdništvo
Potem je prišel novi album, Cornerstone (1979), DeYoungova balada Babe pa je ustrelila naravnost na vrh lestvic. V začetku 1980 je bil single Babe že mednarodna uspešnica, prvi, ki je presegel prodajo 1 milijon primerkov, v Angliji je pesem prišla do šestega mesta. Na tem albumu je tudi Shawova Boat on the River, velika uspešnica v Evropi in na Japonskem, ki so jo 15 let pozneje v Mlinarja na Muri pri nas prideli Chateau. Skupina je bila na vrhu uspeha – album je prišel na drugo mesto Billboarda 200, Styx so bili nominirani za nekaj Gramyjev, po Gallupovi raziskavi so postali najbolj popularen ameriški rock band leta 1980.
Uspeh Babe je DeYounga še bolj usmeril v popularne mainsteram glasbene vode, medtem ko sta Shaw in Young bolj favorizirala rock. V skupini so se zato začela pojavljati nesoglasja in izbruhnila, ko je Shaw nasprotoval, da bi bila balada First Time izdana kot drugi single z albuma Cornerstone. Čeprav je pesem do takrat dobila nekaj minutaže, jo je potem A&M umaknil tik pred začetkom in zamenjal s First Time. Stvari so eskalirale do te točke, da je DeYoung celo dobil odpoved. No, nesoglasja so potem zgladili. 1981 je prišel konceptni album Paradise THeatre, njihov najbolj uspešen do takrat, skočil je na prvo mesto med albumi in bil četrti večkratni platinasti album zapored. 1981 se je začela tudi leto dni trajajoča svetovna turneja, Styx so bili eni najbolj dobičkonosnih glasbenikov. Koncerti niso bili samo glasbeni, pač pa podprti tudi s filmskimi in broadwayskimi elementi, vključno z odjavni špico kot v filmih. Koncerte so začenjali z Rockin' in Paradise, ki je bila tudi ena prvih pesmih, ki so jih predvajali na novem MTV-ju.
Nekomu gredo (skozi) v nos
Potem se je oglasila religiozna skupina iz Kalifornije in jih obtožila, da v svoji anti-koainski himni Snowblind uporabljajo satanistična sporočila. Pogromu so se pridružili tudi v Organizaciji za starševski nadzor glasbe. J.Y. je to ob predstavitvi pesmi na radiu kategorično zanikal, DeYoung se je iz tega še norčeval. »Dovolj imamo dela že z iskanjem pravega zvoka v pravi smeri, kaj šele, da bi obrnili sporočila. Če bi to nameravali, bi to vstavili brez prikrivanja, ne pa da morate kupiti kasetofon za 400 dolarjev, da se vrti in predvaja tudi nazaj.«
Kje in kdo je Kilroy?
Skupina je nadaljevala pod DeYoungovim vodstvom in 1983 izdala še bolj zreli konceptni album, Kilroy was Here, neke vrste rock opero. Celoten album se dogaja v prihodnosti, kjer je rock prepovedan zaradi vpliva karizmatičnega evangelista Dr. Everetta Righteousa, ki ga je v spotih igral J.Y. DeYoung je bil seveda Kilroy, po krivem zaprt rock zvezdnik, rešuje ga mlajši rocker Jonathan Chance (Shaw). Svet obvladujejo roboti, ki opravljajo vsa dela, med drugim so tudi Kilroyevi jetniki.
Seveda niso pozabili omeniti cerkvenega pogroma v pesmi Heavy Metal Poisoning, kjer se norčujejo iz obtoževanj. In seveda, če pesem zavrtite vzvratno, je v njej nekaj latinskih fraz, z Ameriške deklaracije o nedovisnosti iz 1776. Album je 1983 postal platinast, na njem sta dva hita uletela med prvih 10 – sintetizatorski legendarni Mr. Roboto (3. mesto) in Don't Let It End (6.). Album je bil tudi nominiran za Grammyja za najboljši izdelek. Skupina je ustvarila ambiciozni odrski nastop v podporo albumu, vključno z dramsko uprizoritvijo treh pesmi kot odrskih iger. Čeprav je bilo vse videti fascinantno, so bili stroški produkcije visoki in turneja manj dobičkonosna kot prejšnja.
Album je tudi dokončno zarezal z nesoglasji med člani skupine. Po koncu turneje jih je zapustil Shaw, 1984 je izšel živi album Caught in the Act, koncert je bil 2007 izdan na DVD-ju. V času, ko je album prišel na police, so se člani skupine že razšli in sledila vrsta let premora.
Enkrat nazaj…
Ponovno so se združili 1990 in namesto Shawa, ki je bil takrat kitarist pri Damn Yankees, je prišel Glen Burtnik. Nova zasedba je izdala en album, Edge of the Century (1990) z uspešnico DeYounga, Show Me the Way kot neke vrste himno ameriških vojakov ob prvi zalivski vojni. Pesem je bila med prvih 40 kar 23 tednov (najvišje na 3. mestu), sledila je še Love At Frist Sight, prav tako visoko na lestvicah. Styx so postali ena prvih skupin ali glasbenikov, ki je imela top 10 uspešnice v treh desetletjih. Med turnejo po ZDA 1991 so po 15 letih ostali brez A&M Records, potem ko jih je kupil PolyGram. Nastopila je doba grungea in založba se je usmerila v ta novi slog. Nekaj novih skladb ni zanimalo nobene založbe, zato so se Styx jeseni 1991 spet razšli.
Potem so se zbrali naslednjič 1995, ko je vskočil tudi Shaw in na novo posnel Lady za album Greatest Hits. Namesto Johna Panozza je vskočil novi bobnar Todd Sucherman. Panozzo je bil takrat že na smrt bolan, leta popivanja so privedla do ciroze jeter, umrl je 16. julija 1996. Tega leta je sledila tudi uspešna turneja Return to Paradise z nekaj novimi pesmimi, med drugimi tudi Dear John, posneta v spomin preminulega bobnarja in zelo priljubljena med ljubitelji Styxa, pa Paradise in On My Way. Dvojni live album Return to Paradise je doživel presenetljiv uspeh, poem so se Styx podali še na eno turnejo, THe Grand Illusion, ob 20-letnici istoimenskega almbuma.
… spet nazaj …
Leta 1999 je skupina izdala prvi novi studijski album po skoraj desetletju, Brave New World, ki je bil praktično prezrt in brez uspeha. V času snemanja albuma je spet počilo. Shaw je skušal z novim slogom ponesti Styx v 21. stoletje, John Young je sanjal o klasičnem rocku, DeYoung pa o pop broadwayskem pristopu. Album je tako zvokovna mineštra, brez osrednjega producenta. Potem so se kregali še okoli singlov, pa naslovnice, vrstnega reda pesmi na albumu. Slaba prodaja in sabotirajoči vokal in klaviature DeYounga v Shawovih pesmih so bile kaplja čez rob. Ob tem je DeYoung zbolel še za boleznijo, ko njegove oči niso prenesle svetlobe. Ko je prosil ostale člane, da bi prestavili turnejo, so ga preprosto zamenjali z Lawrenceom Gowanom. 1999 se je umaknil tudi basist Chuck Panozzo, ki je bil okužen z virusom HIV. Javnost je za njegovo bolezen izvedela 2 leti pozneje, Panozza pa je na glasbenih obveznostih 1999 zamenjal Burtnik, še vedno pa je snemal, ko je lahko.
Junija 2000 so Styx nastopili skupaj z REO Speedwagon v Riverportu. Album z dvema CD-jema je pokril pesmi obeh skupin in skupni jam na Styxov Blue Collar Man in REOv Roll with the Changes.
… vedno nazaj ...
Nova zasedba je tako izdala več živih albumov in februarja 2003 še studijski album Cyclorama, ki je prišel na 127. mesto, single Waitng for Our Time pa na 37. mesto. Septembra 2003 se je Burtnik poslovil in se posvetil družini, zamenjal ga je Ricky Phillips iz Bad English. Panozzo je igral le nekaj pesmi na koncertih, Burtnik pa je začel sodelovati z DeYoungom. 2005 so izdali album prired, Big Bang Theory, ki je prišel na 50. mesto, najvišje po 1990. Najbolj znana je prierdba Beatlov, I Am the Walrus, za katero so posneli tudi videospot. 2006 je ameriška agencija RIAA obelodanila, da je Styx na 127. mestu s 17,5 milijona prodanih plošč v ZDA. V Panozzovi avtobiografiji sicer piše, da so skupaj prodali 54 milijonov glasbenih nosilcev.
Styx so zdaj že spadali med glasbene legende, nastopali so na koncertih nostalgije, skupaj z velikani kot so Foreigner in Kansas, preigrali so angleško turnejo skupaj s Foreigner in Journey, pa spet ZDA z Yes. Igrali so na veliko dobrodelnih koncertih, 2014 so se udeležili turneje Soundtrack of Summer z Foreigner in Donom Felderjem, nekdanjim kitaristom The Eagles. Poleti 2015 so se družili z Def Lepard, Tesla, v naslednjih letih jim je kot kitarist družbo delal tudi Don Felder.
… in večno nazaj
Junija 2017 so Styx izdali še en konceptni album, The Mussion (o potovanju na Mars) in single Gone Gone Gone. Maja 2021 je izšel novi album Crash in the Crown, po mnenju kritikov eden najboljših. Kljub temu je zdržal na Billboard 200 le en teden, pa še to na 114. mestu.
A vseeno, fantje iz Styx, ki so vsi na sredi svojih sedemdesetih, se ne dajo. Niti Dennis DeYoung, ki prav tako že 20 let »fura« svojo solo kariero in občasno gre na turnejo, kjer poje pesmi Styx.
