Mladi levi (1966–1975) so na sceno kot eden prvih električnih bendov v Jugoslaviji vnesli beat, rock, soul, funk in r&b. Ustvarili so skladbe, kot so Odprite okna, Vojna je končana, Mila mala, Poljubi me in pojdi, Derviš in smrt, Oda Ireni in Mala terasa, tam pa so igrali Benč, Bor Gostiša, Tomaž Habe, Petar Ugrin, Jernej Jung, Berti Rodošek in Stanko Arnold, pesmi sta jim pisala tudi Dušan Velkaverh in Dečo Žgur. Da se je zgodil film Mladi levi: polnost časa, pa je še najbolj kriv basist Dušan Kajzer.

Film, ki je hommage skupini ter zgodba o ljubezni do glasbe in pravem prijateljstvu, sta si zamislila njegova hči Ana Kajzer (scenaristka in producentka, sicer vodja SiTi Teatra BTC) in njen partner, režiser Dejan Batoćanin - Bačo: »Ko so začeli vaditi za povratniški koncert, se mi je zdelo, da je to treba ujeti na film. Po 40 letih premora se tak bend odloči, vrniti se na odre; vsi so že osiveli, a odločeni, da to izpeljejo ... A ni to filmska zgodba? Rekli smo: 'Začnimo snemati, potem pa bomo videli, kaj bo nastalo iz tega.' Nismo mogli čakati. Oni so že vadili, mi smo se jim le priključili.« Ana je podobno temo že obdelala v filmu Dišalo je po jazzu, z možem pa sta soustvarila tudi dokumentarec Doma v Afriki o Ladovi mami Barbari Bizovičar. »Bili so za, a niso vedeli, kaj pričakovati. Očeta sem dve leti spodbujala, da naj se lotijo tega, ko pa so zares začeli vaditi, je filmsko zgodbo začutil Dejan. Izdelek jim je bil všeč, mislim pa, da niso pričakovali resnega filma. Razumeli so, da hočemo dokumentirati proces, niso pa verjeli v ta projekt, tako kot mi.«

Celoten članek vas čaka v novi številki revije Vklop!