Zgodbe

Presejalni test za melanom? Pri nas ne!

T.S.
13. 6. 2024, 13.00
Deli članek:

Na Hrvaškem uvajajo presejalne teste za maligni melanom, kožni rak, ki predstavlja le 15 odstotkov vseh kožnih rakov, odgovoren pa je za več kot 90 odstotkov vseh smrti zaradi kožnega raka. Slovenija o čem takem ne razmišlja, čeprav smo po deležu kožnega melanoma zelo visoko na lestvici evropskih držav.

revija Jana
Letošnji, 41. slovenski teden boja proti raku je bil posvečen prav kožnemu melanomu, potekal pa je pod geslom Obdrži sonce na varni strani.

Hrvaška zaseda neslavno četrto mesto na evropski lestvici smrtnosti zaradi melanoma, raziskava pa je pokazala, da se kljub temu 60 odstotkov državljanov pred soncem ne zaščiti. Vlada se je zato odločila, da bo v bližnji prihodnosti uvedla presejalni test za melanom.

Lansko poletje so že izvedli pilotni projekt na Braču in v njem pregledali 1.968 ljudi. Odkrili so 43 melanomov, 57 epidermalnih kožnih rakov in 72 atipičnih nevusov. Dokaz, da je presejalni test še kako smiseln. »Te številke kažejo na premajhno ozaveščenost o dejavnikih tveganja za nastanek melanoma, pa tudi na dejstvo, da so otočani izpostavljeni večji količini UV-sevanja kot tudi večjemu številu sončnih ur med letom,« je takrat poudaril minister za zdravje. Izračunali so, da za zdravljenje bolnikov z melanomom porabijo več kot 30 milijonov evrov samo s tem, da jim melanom odkrijejo pozno. Ta denar bi bolje porabili, če bi ga usmerili v preventivo, so prepričani južni sosedje.

Šprinter med raki

Kožni rak je med najpogostejšimi raki. Delimo ga na melanomskega in nemelanomskega. Maligni melanom predstavlja približno 15 odstotkov vseh kožnih rakov, odgovoren pa je za več kot 90 odstotkov vseh smrti zaradi kožnega raka. Čeprav ne spada med najpogostejše vrste, število obolelih narašča najhitreje med vsemi raki. Za kožnim melanomom pri nas letno zboli več kot 600 ljudi, okoli 125 jih umre. Melanom je tako nevaren tudi zato, ker pogosteje metastazira v druge organe.

Maligni melanom se lahko pojavi v številnih organih, a najpogosteje se razvije na koži, v celicah, ki ji dajejo porjavelost. Prvi znaki melanoma se pokažejo na kožnih znamenjih, zato jih moramo redno pregledovati. Običajno ta spremenijo velikost, barvo ali obliko. Sumljiva znamenja so tista, ki so nesimetrična in nepravilne oblike, z nepravilnimi, zabrisanimi robovi, neenakomerno obarvana ali večbarvna, večja od 6 mm in nad ravnjo kože. Slovenija je zelo visoko na lestvici evropskih držav po deležu kožnega melanoma, ki ga lahko pripišemo UV-sevanju. Zanj sta kriva tako sonce kot solariji. Kožni melanom je na 6. mestu med raki v Sloveniji. Ocenjujejo, da bi lahko z doslednim upoštevanjem pravil za zaščito preprečili kar 90 odstotkov tega melanoma. Na srečo ga preživijo vsi, ki jim bolezen odkrijejo, ko je še v omejenem stadiju, tako da se splača samopregledovati.

Nadaljevanje prispevka si lahko preberete v reviji Jana, št. 24, 11. junij, 2024.

revija Jana
Izšla je nova številka revije Jana. Prijazno vabljeni k branju!