Zgodbe

Država gnilih zob: Zobozdravstvena oskrba v razsulu

TINA NIKA SNOJ
19. 9. 2023, 09.00
Deli članek:

Bomo Slovenca kmalu prepoznali po neurejenih zobeh?

Shutterstock
Zobozdravstvena oskrba v razsulu

Tri leta za prvi pregled pri ortodontu. Vsaj dve leti za obravnavo pri endodontu. Od šest do osem mesecev čakanja na osnovni zobozdravstveni pregled ali zalivko. Čakalne dobe v zobozdravstvu postajajo stvar črnega humorja. Pri tem pa morate imeti velikansko srečo, da sploh ste na čakalnem seznamu, saj to pomeni, da imate izbranega osebnega zobozdravnika. Kar 560.000 Slovencev ga po podatkih Zdravniške zbornice namreč nima.

»Doživljala sem pravo grozljivko,« opisuje svojo zobozdravstveno kalvarijo gospa Draga. »Pred sedmimi leti sem zbolela za rakom in zaradi obsevanja so mi morali populiti vse zobe razen petih. Že na stomatološki kliniki sem doživela šok. Zdravnik mi je predstavil možnost, da ohranijo več mojih zob, a bi to stalo 20.000 evrov. Tega si žal nisem mogla privoščiti in sem možnost zavrnila, zdravnik pa si je dovolil – in to pred študenti – reči: ‘Ja, a si niste nič prišparali?’ Potem sem dolgo, predolgo čakala, da so mi v zdravstvenem domu naredili protezo. A bila je slabo narejena. Zobje so me boleli in naročila sem se na pregled. To je bilo leta 2020. Prestavili so me trikrat, saj zdravnice nikoli ni bilo. Potem je prišla njena zamenjava in na začetku letošnjega avgusta sem končno prišla do ordinacije. Zdravnica me je poslala na slikanje in odkrila granulom. Ob vseh bolečinah in resni diagnozi sem naročena šele decembra. In kako naj bi do takrat z močnimi bolečinami? Ni mi ostalo drugega, kot da grem k zasebniku. Pri njem sem naročila tudi novo protezo, za katero bom morala odšteti 4.000 evrov. Če mene vprašate, je to vsako posebej in vse skupaj nezaslišano in neznosno!« Takšne so izkušnje mnogih tistih, ki izbranega zobozdravnika še imajo. Tisti, ki ga nimajo, pa so popolnoma prepuščeni trgu in svojim finančnim zmožnostim.

Shutterstock
Po protetiko brez napotnice se mnogi odpravijo čez mejo, kjer je cenejša.

Zobozdravnikov v javnem zdravstvu in koncesionarjev, ki sprejemajo nove bolnike, praktično ni. Pri vseh na naše klice odgovarjajo enako – poskusite drugo leto, če bo kak bolnik odšel. Zato pa ni nobenih težav v zasebnem sektorju. Tu bi se lahko prišli pokazat že čez kak dan ali največ teden. A glavni razlog, da so za pol milijona Slovencev zobozdravniki nedostopni, ni v tem, da bi jih toliko primanjkovalo, pravijo na odboru za zobozdravstvo pri zdravniški zbornici. Pri nas število zobozdravnikov celo presega evropsko povprečje. Glavna težava je v tem, da imamo zobozdravstvenih programov, ki jih odobri ZZZS, več kot pol manj od evropskega povprečja. Po domače povedano, zavarovalnica za to ne namenja dovolj denarja. Zaradi tega je brez osebnega zobozdravnika že 560.000 ljudi, tudi tisti, ki ga imajo v javni mreži, pa so prisiljeni uporabljati samoplačniške storitve, saj je čakanje na obravnavo zaradi preobremenjenosti zobozdravnikov preprosto predolgo. Na odboru ocenjujejo, da bi potrebovali še 400 dodatnih programov, da bi bili na ravni evropskega povprečja. Zobozdravniki bi lahko prebivalcem Slovenije zagotavljali boljši dostop do storitev in naredili bistveno več, če zdravstvena zavarovalnica ne bi omejevala opravljanja storitev in izvajalcev, pravijo.

Kljub temu pa jih potrebujemo še več, saj trenutne specializacije pokrijejo le specialiste, ki odhajajo v pokoj. Da se zobozdravnikom za službo ni bati, kažejo tudi mnogi zaposlitveni oglasi. Zanimanja za poklic je sicer dovolj, ni pa infrastrukture, ki bi omogočala šolanje.

Pogojev za povečanje vpisa ni

Za več študentov ni ne prostorskih kapacitet ne učiteljskega kadra. Glede na pomanjkanje vseh vrst zdravnikov so v zadnjih letih tako na mariborski kot ljubljanski medicinski fakulteti povečali vpis tudi za študente dentalne medicine. Obe zdaj, po besedah dekanov, pokata po šivih in delujeta tako rekoč v izrednih razmerah. V Ljubljani priprava na gradnjo novega kampusa že poteka, dočakali naj bi ga do študijskega leta 2026/2027, ko bi lahko vpis znova povečali. Tudi v Mariboru, kjer v prostorih za sto trenutno študira 170 študentov, si želijo širitve. A prostori niso edino, kar omejuje vpis. Prav tako težko je najti kader. Obe medicinski fakulteti že zdaj le s težavo zagotavljata zadostno število kliničnih učiteljev – tudi zato, ker so zdravniki v zdravstvenem sistemu bolje plačani kot zdravniki, ki poučujejo na fakulteti. Če se odločijo del delovnega časa nameniti poučevanju študentov, imajo namreč na koncu meseca kar 20 odstotkov nižjo plačo. Zanimanja za študij dentalne medicine je sicer dovolj. V Ljubljani se na razpisanih 50 mest že leta prijavlja še enkrat več kandidatov. Lansko leto so jih vpisali osem več, kot je bilo predvideno. V Mariboru pa je bilo lani celo trikrat toliko prijav kot razpisanih mest. Tudi tam so kljub omejitvi vpisa na 20 sprejeli 25 študentov.

Vendar nam več izšolanih zobozdravnikov ne bo nič pomagalo, če ne bo na voljo sredstev, da bi jih zaposlili dovolj. Pri tem pa so prav osebni zobozdravniki tisti, ki obravnavajo težave od navadne razjede na sluznici ust do raka v ustni votlini. Če bolnika ne morejo obravnavati v 24 urah, mora na čakalni seznam. Koliko bolezni zato ostane brez diagnoze vse predolgo, nihče ne ve. Nagniti zobje pa še zdaleč niso le estetska motnja. Vse več znanstvenih študij dokazuje, kako zelo je zdravje zob povezano s splošnim zdravjem. Okužbe pri parodontalni bolezni sodelujejo pri nastanku ateroskleroze srčnih žil, dvakrat večjemu tveganju za srčni infarkt, kapi, poslabšanju sladkorne bolezni in nekaterih dermatoloških bolezni. Videz zob pa zelo vpliva tudi na psihično počutje in duševno zdravje.

Na zdravljenje ali po protetiko v tujino

Nič čudnega torej, da se čedalje več ljudi odloča izkoristiti pravico do zdravljenja v tujini, saj ne morejo in nočejo čakati tudi več let na obravnavo. Če imate napotnico zaendodontsko zdravljenje zoba, parodontozo, specialistično zobno protetiko, oralno kirurgijo ali za ortodontsko zdravljenje  vašega otroka, lahko namreč izstopite iz čakalne vrste v Sloveniji in koristite zdravstvene storitve v tujini. Število vlog za zdravljenje čez mejo se na ZZZS iz leta v leto krepko povečuje. Na Hrvaškem namreč do zdravljenja pridete najpozneje v nekaj mesecih, praviloma pa že mnogo prej. Zanimanje je tolikšno, da se hitro množijo tudi posredniška podjetja, ki za bolnike uredijo vso potrebno dokumentacijo in najdejo specialista v tujini. Za to seveda zaračunajo provizijo. Ortodonti ocenjujejo, da je ZZZS samo v letih od 2018 do 2022 povrnila toliko sredstev za zdravljenje v tujini, da bi z njimi pokrili pet programov ortodontije od 40, kolikor nam jih primanjkuje.

Nadaljevanje prispevka si preberite v reviji Jana, št. 38, 19. september, 2023.

revija Jana
Izšla je nova številka revije Jana. Vabljeni k branju!