»Slovenka sem bila, Slovenka sem in Slovenka bom, dokler me bo usoda pustila med vami,« je rekla. »Res je, polovico, skoraj polovico svojega življenja sem preživela v državi z drugačnim imenom, kjer smo razobešali drugačne zastave, prepevali drugo himno. Ampak veliko sem potovala in delala izven meja Slovenije. Vedno pa sem ostala in bila Slovenka, tako so me tudi sprejemali – zato, ker sem se sama tako počutila in sama tako obnašala. … Vedenje, da je slovenščina, čeprav jo na svetu govori lepeščica ljudi, pravzaprav biser med biseri, naj nam da zadosti samozavesti in samospoštovanja. Brez nje bi doživeli genocid ne da bi nas poklali ali pregnali z domov. … Tudi Slovenke bodimo samozavestne in samospoštovane prav zato, ker smo številčno majhen delček človeštva. Dragocen in redek biser med biseri.«