Prof. dr. Mitja Lainščak, specialist interne medicine in specialist kardiologije z vaskularno medicino iz murskosoboške Splošne bolnišnice, je bil letos med avtorji smernic Evropskega kardiološkega združenja za obravnavo bolnikov z akutnim in kroničnim srčnim popuščanjem. To je velika stvar, take smernice napišejo samo vsakih nekaj let – zadnje so iz leta 2016, nove so nastajale dve leti – in zraven ne povabijo vsakogar. Prof. Lainščak je prvi in edini Slovenec, ki je doslej sodeloval pri pisanju takega dokumenta. »To je skupina, ki se nekajkrat sreča, pregleda vse dosegljive podatke in potem napiše priporočila za klinično prakso, ki temeljijo na tem, kar vemo. Te smernice so že v uporabi in prinašajo mnogo novosti. V primerjavi s prejšnjimi iz leta 2016 je novosti veliko. Kar nekaj napredkov v farmakološkem zdravljenju je, ki so temeljito spremenili naše gledanje na zdravljenje. Če te povabijo zraven, je to neke vrste priznanje. Zraven je le okrog trideset ljudi,« pravi.
Ali vse to novosti torej pomenijo dobre novice za bolnika?
Dobra novica za bolnika je to, da je več dobrih možnosti za zdravljenje. S prognozo je pa tako, bistveno je pravočasno ugotoviti, da ima nekdo neko bolezensko stanje – srčno popuščanje ni bolezen, temveč je sindrom in je lahko posledica katerekoli bolezni srca, najpogosteje pa ishemične bolezni srca, bolezni koronarnih žil z infarktom srca ali brez njega, lahko gre za prirojene spremembe ali pa za posledice arterijske hipertenzije, pa tudi sladkorne bolezni. Ključno je, da pravi čas postavimo diagnozo, to pa ni vedno preprosto, ker so težave, zaradi katerih bolniki ponavadi pridejo k zdravniku, nespecifične. Najpogosteje bolniki navajajo težko sapo ali da se hitro utrudijo, lahko tudi otekanje spodnjih okončin, težave s spanjem, hitro bitje srca, vrtoglavico ..., veliko stvari, ki ne kažejo takoj na srce, vzrok je lahko tudi kaj drugega, zato diagnoza ni vedno preprosta. Pa tudi diagnostične metode niso vedno takoj na voljo, to je povezano z dostopnostjo preiskav.
V smernicah je mnogo novosti tudi pri zdravljenju sočasnih obolenj, saj imajo bolniki s srčnim popuščanjem zelo pogosto še sočasna obolenja – sladkorno bolezen, arterijsko hipertenzijo, pomanjkanje železa, kronično obstruktivno pljučno bolezen, bolezni ščitnice, rakava obolenja, kronično ledvično bolezen, to je le nekaj najpomembnejših. Za vsako bolezen moramo imeti optimalno terapijo. Povprečno število diagnoz pri bolniku s srčnim popuščanjem je vsaj od tri do štiri. Zato je zdravljenje kompleksno in moramo res paziti, da predpišemo zdravila, ki v kombinaciji najugodneje vplivajo ne samo na srce, temveč tudi na druge organe, saj je tudi to treba zdraviti.
Pravite, da so potrebne preiskave – vas je korona pri tem kaj ovirala, se je vse skupaj podaljšalo?
Seveda se tudi mi temu nismo mogli izogniti, za nekaj časa smo morali praktično prekiniti z ambulantno kardiološko dejavnostjo. Gotovo se je to pokazalo in se bo še z negativnimi učinki. Opazili pa smo še nekaj drugega. Pri bolnikih, ki so imeli infarkt srca, ki se kaže s specifičnimi simptomi in znaki, pomemben delež bolnikov ni pravočasno iskal medicinske pomoči. Ti podatki pravzaprav veljajo globalno. Tudi v Sloveniji se je povečalo število srčnih zastojev na terenu, ki so pustili posledice, pa število zapletov in smrti pri bolnikih z znanim infarktom. Povečalo se je število umrlih bolnikov z infarktom kljub intervenciji. To je direktno povezano s tem, da je epidemija spremenila naše obnašanje. Več je posledic pri obravnavi kroničnih bolnikov oziroma pri nenujnih posegih, ker so bile storitve ali popolnoma zaprte ali pa smo morali zaradi epidemioloških zahtev prilagoditi način izvedbe. To zahteva svoj čas. Medtem ko smo lahko prej pogledali petnajst bolnikov, smo jih zdaj dvanajst, dvajset odstotkov manj.
Je za bolnike s srčnim popuščanjem bolje, da se cepijo ali da se ne? Ali pa so ti ljudje v skupini tistih, ki veljajo za preveč bolne, da bi jih cepili?
Ne, gotovo se jim splača cepiti, to je definitivno res. Mi jim priporočamo cepljenje proti gripi in proti pljučnici. Redno. Sezonsko. In verjetno bo zadeva z virusom SARS-CoV-2 zelo podobna. Zdaj se zdi, da bo, vsaj do nadaljnjega, to del našega vsakdana, da bo s tem treba živeti in da se bo verjetno to prelilo v redno cepljenje. Kako bodo napredovala cepiva, bomo še videli, a bolnikom s srčnim popuščanjem svetujemo, da se cepijo.
Kako zdravite srčno popuščanje?
Ukrepi se delijo na farmakološke, to so večinoma zdravila, in nefarmakološke, to je tisto, kar lahko bolniki – in ne pozabimo, tudi njihovi svojci – storijo sami, oziroma so to specifični postopki, bodisi operacije na zaklopkah ali implantacije posebnih naprav, ki izboljšajo krčljivost srca oziroma naredijo krčenje srca bolj sinhrono; pa tudi implantacija posebnih črpalk, ki pomagajo pri črpanju krvi po telesu. Vse to je dosegljivo tudi v Sloveniji, vključno s presaditvijo srca. Slovenija je glede na število presajenih src na milijon prebivalcev že dolgo vodilna v svetu. To je treba vedno poudariti, da če že pride tako daleč, imamo v rokah dobre karte. Slovenija je vključena v program Eurotransplant, tako je število potencialnih darovalcev večje kot samo v eni državi. Če ste ta ena država Kitajska, potem je to čisto v redu, če ste Slovenija, pa ne, ker ni dovolj darovalcev.
Več v reviji Zarja Jana št. 43, 26.10,2021
