O tem se premalo govori. »Podnebne spremembe že močno vplivajo na naše gozdove in žal se o tem premalo govori. Vplivi so številni, neposredni in posredni, skoraj vsi pa so zelo slabi. Vetrolomi so pogostejši in obsežnejši, poletne suše tudi v gozdu, vročinski valovi povzročajo temperaturni stres, vse očitnejši so napadi škodljivcev, še zlasti žuželk, ki jim čedalje toplejše vreme izjemno ustreza. Tudi močni nalivi in dolgotrajne padavine lahko tako razmočijo tla, da potem vetrolomi naredijo še večjo škodo. Če k temu dodamo še žled, ki sicer ni v neposredni povezavi s spreminjanjem podnebja, se slovenskemu gozdu ne piše dobro. S podobnimi težavami se srečujejo tudi v sosednjih državah, zelo je, na primer, prizadeta sosednja Benečija,« je povedala klimatologinja prof. dr. Lučka Kajfež Bogataj z Biotehniške fakultete v Ljubljani.
Žled, podlubniki, nato še vetrolom. »V zadnjih letih se je slovensko gozdarstvo soočilo z velikimi posledicami ujm. Februarja 2014 je več kot polovico slovenskih gozdov prizadel katastrofalen žled, ki je z več kot devetimi milijoni kubičnih metrov poškodovanega drevja največja zabeležena naravna ujma v slovenskih gozdovih nasploh. V letih 2015, 2016 in 2017 so se nato močno razmnožili podlubniki in poškodovali dodatnih 6,5 milijona kubičnih metrov večinoma smreke. Tudi česa takega v slovenskem gozdarstvu ne pomnimo. Decembra 2017 je slovenske gozdove prizadel še vetrolom. Takega obsega poškodb v slovenskih gozdovih zaradi vetra doslej ni bilo.«
Takih vetrolomov nismo vajeni. »Vetrolomov velikih obsegov doslej nismo bili vajeni. Presenečenje je bil že tisti leta 2008, ki je podrl okoli 500.000 kubičnih metrov na območju Črnivca in v severnem delu Ljubljanske kotline. Najhujše je prišlo decembra 2017. Vetrolom je bil posledica močnega vetra v kombinaciji z veliko padavinami, ki so namočile in razmehčale tla. Poškodbe so bile zato še obsežnejše. V vetrolomu je bila močneje poškodovana ena petina slovenskih gozdov ali skupno 2,2 milijona kubičnih metrov drevja, večinoma iglavcev, 90 odstotkov, najbolj pa gozdovi na Kočevskem, Notranjskem ter Koroškem. Tudi oktobra leta 2018 smo imeli znova vetrolom, ki ni bil tako usoden. Letos pa že dva dogodka, na Gorenjskem in Štajerskem.«
Veter najbolj poškoduje smreke. »Večinoma je najbolj poškodovana res smreka, prizadeta je lahko tudi jelka. Med listavci po oceni prevladujejo poškodovane bukve. Najbolj so smreke poškodovane na izpostavljenih legah, na zunanjem gozdnem robu, ob gozdnih koridorjih in tudi na notranjem gozdnem robu prej razgaljenih površin. Smreko bo zato sčasoma nasledila druga vrsta, najverjetneje listavci. Ampak to bodo hude spremembe, saj ne bodo postopne in naša generacija bo priča samo izgubljeni lepoti gozda.«
Več v reviji Zarja Jana št. 7, 18. 2. 2020
