Leta 1900 je napisal besedilo Problem povečevanja človeške energije, ki napoveduje mir, blagostanje za vse, zlitje vseh nacij, energetsko neodvisnost in informacijsko povezanost (kot je danes internet), če bi človeštvo udejanjilo njegove izume. Besedilo je prevedel Tibor Hrs Pandur in mu dodal 400 strani spremne študije, ki pojasnjuje marsikaj iz življenja in dela tega velikana, bralcem pa pušča grenak občutek, da smo po nepotrebnem na robu ekološke in energetske katastrofe. Ker če bi se Teslove napovedi uresničile, bi živeli v raju. Vsi, ne le nekateri.
Saj veste – Nikola Tesla, vsestranski znanstvenik, mislec in poliglot, je s svojim izmeničnim tokom in večfaznim motorjem postavil temelje novi industrijski revoluciji, ki temelji na elektriki in je v vzponu še danes. Si predstavljate, da bi za dlje časa zmanjkalo elektrike, vi pa živite v 30. nadstropju moderne stolpnice? Ni glavni problem pešačenje, kmalu bi ugotovili, da tudi vode ni, da si ne moremo ničesar skuhati in oprati, da nas zebe, da nimamo povezav s svetom, saj televizija in računalnik ne delata, tudi telefona ni kje napolniti. V službi bi bili enako bosi gradbeni delavci pa tudi vrhunski znanstveniki. Elektrifikacija, ki se je na začetku 20. stoletja začela širiti, ima danes enake probleme kot takrat – iz česa pridobiti čim cenejšo elektriko.
Nikola Tesla bi se obračal v grobu, če bi vedel, da je na severozahodu njegove nekdanje domovine deželica, kjer elektriko pridobivajo tako, da kurijo premog … Leta 1900 je namreč napovedoval in pozneje to napoved dopolnil, da bo 21. stoletje čas brezžičnega sistema dobave energije, ki jo bodo črpali iz okolja, potreba po fosilnih gorivih bo izničena, moč rek, slapov in plimovanja odveč, skratka, vse elektrarne bodo lahko izklopili. Energija bo vsem dostopna in poceni oziroma brezplačna. Misleči stroji bodo osvobodili delavce vseh dolžnosti in veliko več denarja se bo zapravilo za izobraževanje kot za vojno. Kar zadeva misleče stroje, je imel Tesla vsekakor prav, le da delavcev ne osvobajajo, ampak postajajo nikogaršnji in odvečni.
Kako? Tesla si je zamislil vzpostavitev ekoloških, samozadostnih in trajnostnih sistemov pridobivanje in distribucijo energije pa tudi informacij. Pojasnil je, da je naš planet en sam velik generator elektrike, z njo je nasičeno okolje (kar navsezadnje na statično elektriko občutljivi ljudje občutijo, med nevihtami pa vidimo in slišimo). Temu okolju pravi medij ali eter, velike centralizirane oddajne postaje pa bi elektriko zajemale in kanalizirale po vsem svetu. To bi bilo precej bolj koristno kot manjši »samogibni toplotni motorji«, ki jih je Tesla tudi razvijal in bi lahko pokrivali le manjša območja. Projekt Wardenclyffe (Tesla je začel leta 1907 na Long Islandu graditi stolp z laboratorijem) je bil prototip sistema, s katerim je želel nesporno dokazati, da je mogoče brezžično, z minimalnimi izgubami, prenašati enormne količine energije na katero koli točko planeta. Porabniki bi z vključevanjem svojih strojev to energijo zajemali. V preprostem jeziku bi to pomenilo, kot pravi fizik Dollard, da bi s Teslovim sistemom, »usklajenim z naravno resonančno frekvenco Zemlje«, ko bi ga enkrat zagnali, »lahko izključili vse druge elektrarne, saj bi sončni sistem poganjal elektrarno. Za vedno. Bil bi eno z električnim sistemom Zemlje.« Teslova nerealizirana in še vedno ne v celoti raziskana tehnološka rešitev bi vsem ljudem omogočila prost dostop do neizčrpnih virov obnovljive energije, kar bi do temeljev spremenilo medčloveške odnose, je sklepal Tesla. Karl Marx je razlagal o nujnosti nasilne družbene revolucije, ki se bo začela v najbolj razviti državi (zgodilo pa se je nasprotno), Tesla pa je predvideval, da bo njegov koncept povečanja človeške energije sam po sebi in na miren način popolnoma preobrazil družbo in izničil razkol med bogatimi in revnimi. Si predstavljate, kje bi bili danes bajno bogati arabski princi in kako bi bila videti delitev sveta na interesna območja, bogata z nafto, če bi prišli do neomejenih količin zastonjkarske energije s pritiskom na gumb?
Tesla si je predstavljal, da bi se s sistemom brezžične distribucije energije na mah vzpostavilo novo obdobje v človeški zgodovini in »povzročilo revolucijo v moralnih, družbenih in drugih ozirih«, ob tem pa postavilo »nove in čvrste temelje vsega, kar služi miru.« To naj bi bil prototip tehnologije vesoljne civilizacije, organizirane po načelih nekakšne brezrazredne konfederacije človeštva, kjer bi bil vsakomur zagotovljen enakopraven dostop do relativno enakomerno porazdeljene zdrave prehrane, čiste pitne vode in svobodne izobrazbe.
Žal do preizkusne faze projekta Wardenclyffe ni nikoli prišlo. Fotografija znamenitega stolpa je obšla svet, končan pa ni bil nikoli, saj ga Teslov partner Morgan ni hotel več financirati. Leta 1917 so ga podrli. Ljudska domišljija pravi, da se je energetski lobi ustrašil za svoje zaslužke in Tesli preprečil gradnjo planetarne električne centrale, znanstveniki pa tudi niso povsem prepričani, ali je imel Tesla prav. Vsekakor ni še nikomur prišlo na misel, da bi zgradil stolp in eksperimentiral po Teslovih navodilih, čeprav bi se denar vsekakor našel, ga pa zelo verjetno ne bi prispevale rafinerije ali kakšne podobne ustanove. Je pa vprašanje, kako natančni so zapisi slavnega izumitelja in kaj je pravzaprav mislil s svojimi izjavami v številnih člankih in javnih predavanjih.
Najprej vidi, potem pojasnjuje. Nikola Tesla je bil v otroštvu dvakrat zelo bolan, drugič je imel kolero in tako kot mnogi, ki se vrnejo z meje med življenjem in smrtjo, je začel pri sebi opažati nenavadne sposobnosti. Lahko je videl v temi in lahko je slišal zelo oddaljene zvoke, celo za sosednjo sobo je lahko ugotovil, koliko ljudi je tam, čeprav jih ni videl. Sodobniki so trdili, da je imel telepatske lastnosti in da je bil ezoterik. Med drugim je imel močno sposobnost vizualizacije, tega ga je naučil oče, pravoslavni duhovnik, podobe pa so se mu že v otroštvu prikazovale kar same po sebi, celo tako intenzivno, da včasih ni razločil, kaj je res in kaj utvara. Bilo je moteče, je pripovedoval, pozneje pa niti ne. Že sama misel o nečem mu je sprožila vizualni vtis in to je sčasoma natreniral. Pripoved je pomembna zato, ker je Tesla večino svojih izumov »videl«, kako so sestavljeni in kako delujejo. Potem je podobo razčlenil in medtem, ko je prototip naprave izdeloval, seveda zapisoval, kaj je počel, vendar ne preveč natančno, se pritožujejo raziskovalci njegovega dela. Čeprav je odlično obvladal matematiko, se mu ni zdelo preveč pomembno, da bi dokumentacijo opremil z natančnimi izračuni in formulami, on je že vedel, za kaj gre.
Skratka, Tesla ni postavil teze, jo potem na dolgo in široko dokazoval in velikokrat preizkušal, ali drži, ampak je po podobi, ki jo je videl v svoji glavi, napravo preprosto naredil. Je tako nastajal tudi znameniti ojačevalni oddajnik v podobi stolpa, nekakšen perpetum mobile, za katerega nihče ne ve, kako bi v resnici deloval, če bi ga uspeli usposobiti? Tesla je prijavil več kot 700 patentov, med njimi so seveda tisti, na katerih sloni današnja elektrotehnika, pa tudi takšni, ki so bili pesem prezgodaj pojočega petelina. Ko so patenti potekli, so do takrat na videz odbite zamisli posvojili drugi znanstveniki, nekateri so dobili tudi Nobelove nagrade. Kaj vse se še skriva v Teslovi zapuščini? Večina njegovih dokumentov in zapisov naj bi bila v njegovem muzeju v Beogradu, ne ve pa se, kaj so Američani obdržali, kaj uporabili, kaj pa skrili. Vsekakor so vse dokumente presneli na mikrofilm, preden so jih izročili Beogradu, kjer hranijo več kot 30.000 enot, vse še niti niso pregledane.
Več v reviji Zarja/Jana št. 27, 2. 7. 2019.
