Zgodbe

Naše lepo življenje

Stane Mažgon
11. 7. 2018, 11.00
Deli članek:

Pred kratkim so na Gradnikovi ulici v Radovljici odprli novo bivalno enoto Centra za usposabljanje, delo in varstvo Matevža Langusa. Hišo, ki stoji v nizu drugih družinskih hiš v naselju in v bližini stanovanjskih blokov, je center kupil pred dvema letoma in jo temeljito prenovil. Zdaj pa v njej stanuje dvanajst oseb z motnjami v duševnem razvoju. Za večino opravil ob pomoči sodelavcev centra stanovalci poskrbijo sami.

Iztok Dimc/Revija Zarja

Zanimalo nas je, kako se stanovalci v novem domu počutijo in dogovarjajo o vsakdanjih opravilih, ki jih je treba opraviti. Zato smo se povabili k njim na kavo in v živahnem pogovoru s stanovalci izvedeli veliko o tamkajšnjem vsakdanjiku. Predvsem to, da je njihov dom enak kot številni drugi v sosednjih blokih ali drugih krajih po Sloveniji: živahen, prijeten in topel. Ponuja udobje, varnost in ustvarjalnost. Poln je veselja do življenja in prijaznosti, ki je ne bi mogli le za kratek čas prikazati obiskovalcem, če ne bi bilo tako tudi druge dni.

Vsakdo opravi nekaj, pa je vse narejeno. Okolica in zunanjost hiše v ničemer ne dajeta misliti, da je v njej bivalna enota centra. Pred njo stoji velika češnja, ob njej imajo urejen zelenjavni vrt, povsod je veliko cvetja. Živahni stanovalci so naju s fotografom pričakali že pri vhodu in kmalu smo že sedeli v prostorni dnevni sobi za veliko mizo. Tam je vse dni središče dodajanja, od zajtrkov do skupnih pogovorov. Tudi ob našem obisku je bilo tako: pogovor je takoj postal zelo živahen. Le občasno ga je pomagal usmeriti Jure Vajs, vodja bivalne enote. Kot so povedali Anja, Tanja, Barbara, Janja, Bojana, Dejan, še drugi Dejan, Jernej, Gregor, Dalibor, Aleš in Boštjan, se med tednom zjutraj uredijo, pojedo zajtrk in se odpravijo na delo. Nekateri peš, druge pride iskat kombi. Službe imajo v delavnicah Centra ali pri delodajalcih, ki so jih pripravljeni sprejeti v svoje delovno okolje.

Popoldne je čas za druženje in sprostitev. »Dogovorimo se, kdo bo kaj delal,« pove Jure Vajs. »Tako kot velja za vse nas: nekdo raje naredi to, drugi neko drugo opravilo in tako je vse lažje in hitreje urejeno.« Stanovalci se običajno ob sredah na sestanku dogovorijo vse potrebno in se dogovora poskušajo držati, a neobremenjeno z urniki in opravili. Čiščenje, pranje, pospravljanje, nakupovanje, vrtnarjenje, priprava manjših obrokov: vsakdo od stanovalcev ima svoje zadolžitve. Zelo pazijo na zdravo prehrano. Dalibor z izkušnjami iz kuhinje priznanega šefa Uroša Štefelina iz vile Podvin, kjer občasno dela, je pri tem precej strog. Nobenih sladkarij ne kupujejo. »Na zdravje je treba misliti že takrat, ko gremo v trgovino.«

Iztok Dimc/Revija Zarja

Olimpijci, maratonci, planinci. Beseda je hitro nanesla na šport, saj se je ravno pričela nogometna evforija. »Jaz navijam za Italijo,« je pripomnil eden od fantov. Nekaj stanovalcev je iz svojih sob prineslo pokazat celo vrsto medalj in odlikovanj z različnih tekmovanj. Dalibor se je izkazal za pravega šampiona: lani je pretekel ljubljanski maraton, letos pa se je kot smučar udeležil specialne olimpijade v Pjongčangu. »Ker si je želel na Triglav, smo mu ustregli in organizirali vzpon,« doda vodja Vajs. In seveda je doživel krst po zadnjici z vrvjo, kot so njegovi prijatelji takoj nasmejano dodali. Aleš in Anja sta prav tako lani pretekla desetkilometrski ljubljanski maraton. Dejan pa je opisal sodelovanje na prireditvi Wings for Life, na kateri je na vozičku načrtovanih deset kilometrov s spremljevalcem opravil 15-kilometrsko progo. Priložnosti za trening je v Radovljici dovolj, od poti na prostem do fitnesa.

Nekateri so zelo zadovoljni, ko se lahko odpravijo na izlete in pohode. Pred kratkim so bili z avtobusom v Vačah in Moravčah, v krajih Jurija Vege, kot so dodali, kjer so dobili knjigo o velikem rojaku. Barbara rada planinari in se spominja vzpona na Roblek. Pred tem so bili v Osilnici in se na enem od izletov ustavili na Trojanah na krofih ...

Vrt in piknik s sosedi. Za vrt pred hišo prav tako skrbijo skupaj: spomladi ga prekopljejo, nakupijo sadike in nato skrbijo za pridelek, ki je v tem obdobju na vrtu bujen. Vse pride prav v domači kuhinji. Boštjan ima svojo gredo in zanjo ves čas skrbi. Zvečer se dogovorijo, kdo bo vrt zalil. Češnja pred hišo je letos obilno obrodila in sadeže so sproti z užitkom pojedli.

Še en dogodek, ki so ga stanovalci opisali z navdušenjem: piknik s sosedi. Ko so se priselili v prenovljeno hišo na Gradnikovi ulici, je spoznavanje s stanovalci v ulici in sosedi potekalo počasi, vse do takrat, ko so na vrtu priredili spoznavni piknik. Vsak od sosedov je prinesel nekaj dobrega in druženje je vsem ostalo v lepem spominu. Zdaj drug drugega bolje poznajo.

Boštjan in Bojana sta par. 

Več si lahko preberete v reviji Zarja, številka 28, ki je izšla 10. julija 2018.