Kombinacija kronične bolezni in gripe je lahko usodna, kar posebej velja za bolnike z boleznimi srca in pljuč, pa tudi z drugimi kroničnimi boleznimi. Ker se sposobnost imunskega sistema, da se brani napadalcev, z leti zmanjšuje, so v večji nevarnosti tudi starejši ljudje, ki sicer niso bolni (starejši od 65 let). Prav tako pa je gripa nevarna za najmanjše, otroke, ki še niso dopolnili enega leta starosti. Pri njih se imunski sistem šele vzpostavlja, zato se z gripo bojujejo dlje. Če pa poleg virusa gripe dobijo še kakšen drug virus, je to lahko zanje usodno. Kroži namreč tudi respiratorni sincicijski virus (RSV), ki je za najmanjše še veliko nevarnejši od virusa gripe. Prav to, da je imela poleg virusa gripe tudi RSV, so ugotovili pri deklici, ki je umrla v Splitu. Okužbo z RSV sicer tako odrasli kot tudi otroci, starejši od enega leta, prebolijo brez večjih težav, nevaren pa je za dojenčke, še posebej za tiste, ki so imeli ob rojstvu nizko porodno težo, ki so se rodili predčasno, in za tiste, ki so se rodili s kakšno okvaro (na primer z okvaro srca ali dihal). Zdravniki za te otroke priporočajo posebno biološko zdravilo, ki ga dobijo pred začetkom sezone okužb, vendar pa to velja le za tiste s potrjenimi diagnozami. Za vse druge dojenčke velja priporočilo, da so starši posebno previdni.
Zapleti pri kroničnih bolnikih. Doc. dr. Tatjana Lejko Zupanc, predstojnica Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja v UKC Ljubljana, je povedala, da pri okužbah z običajnimi sevi gripe neposredna smrtnost ni velika. Nevarnost je večja pri bolnikih s siceršnjimi srčno-žilnimi in dihalnimi boleznimi (na primer pri bolnikih s kronično obstruktivno pljučno boleznijo). Enako velja, če nastanejo nevrološki zapleti (bolezni možganov, na primer meningitis, encefalitis). Eno najbolj nevarnih stanj je, če se vname srčna mišica (miokarditis), kar vodi v srčno popuščanje. V takih primerih umirajo tudi mladi ljudje. Vzrok smrti je lahko povezan tudi s premočnim imunskim odzivom, pravi dr. Lejko Zupančeva.
Pandemska gripa (pravijo ji tudi svinjska gripa) lahko zakrivi smrt bolnika, še posebej če je povezana z zapleti zaradi osnovne bolezni ali pa z okužbami s tako imenovanimi super bakterijami. Vendar pa dr. Lejko Zupančeva pravi, da je težko oceniti, za koliko smrti je dejansko kriva gripa. To navadno ocenjujejo glede na primerjavo med številom dodatnih smrti v letu poprej in v tekočem letu. Kot rečeno je to lahko le približna ocena, ne pa dejstvo. Po taki oceni naj bi bila smrtnost zaradi gripe od 12- do 14-odstotna. Ta ocena je narejena na temelju podatkov o manjši skupini hospitaliziranih bolnikov, pri katerih je bila gripa potrjena.
Virus se je spremenil. Dr. Lejko Zupančeva sicer pravi, da nimajo podatkov, da bi letošnji krožeči virus gripe (A/H3N2) mutiral. To so potrdili strokovnjaki na Hrvaškem; medtem pa evropski znanstveniki pravijo, da gre za mutacijo, ki se je zgodila pred šestimi meseci (torej približno avgusta lani), in sicer v italijanskem kraju Bolzano, kjer naj bi to spremembo ugotovili. Zato tudi virus imenujejo po tem kraju. Sprememba virusa, kot pravi strokovna literatura (resnici na ljubo je je za zdaj še zelo malo), naj bi povzročila veliko hujšo obliko gripe, kot bi jo sicer virus A/ H3N2. Ta virus pa je že sam po sebi, torej še nespremenjen, povzročitelj precej hude oblike gripe. Takšno obliko bolezni je povzročil virus, ki je sicer imenovan po mestu Hongkong. Bolzano je torej spremenjeni virus Hongkong in je očitno nevarnejši od prvega.
»Že vsaj deset let nisem bil bolan, nimam nobene kronične bolezni, toda okužba z gripo me je tokrat popolnoma onesposobila. Dva dni sem samo ležal v postelji, niti govoriti nisem mogel. Tako zelo slabo sem se počutil, da sem se prestrašil. Mislil sem, da je konec z mano,« pripoveduje moški v zrelih letih, močne (a ne debele) postave. Jesti ni mogel, pil je le po sili, ker je vedel, da mora. Sprva ni užil nobenih zdravil. Ko je najhujše minilo, pa je začel močno kašljati. Posebno moteča je bila sluz v dihalih, ki mu ni dala spati. Šele takrat je začel jemati zdravila iz ameriškega slamnika (za imunski sistem) in praške, ki jih raztopiš v vodi (za redčenje sluzi). Kašelj ga je nadlegoval še tri tedne po tistem, ko se je gripa začela. Podobno pripovedujejo tudi drugi bolniki. Če torej ta virus sicer močnemu in zdravemu telesu povzroči toliko težav, si lahko predstavljamo, da so posledice za šibke ljudi, torej bolnike, starejše od 65 let in dojenčke, lahko tudi usodne.
Več v reviji Zarja št. 6. 07. 02. 2017
