Med prazniki jemo še več kot običajno, pa tudi sicer pozimi nič kaj dosti ne razmišljamo o količini in sestavi hrane, ki jo uživamo. Ob vsem tem še otrokom pripravljamo božična darilca, ki obvezno vsebujejo piškotke in sladice, prepolne usodno škodljivih transmaščobnih kislin. Da, usodno škodljivih – marsikje so že omejene ali celo prepovedane, pri nas pa nihče ne nadzoruje, kaj nam proizvajalci podtikajo v najcenejših in obenem najškodljivejših prigrizkih, piškotih, namazih, v večini industrijsko pripravljene hrane skratka. Strokovnjaki v srbsko-slovenskem projektu svarijo: dokler ni sprejet zakon o omejitvi transmaščobnih kislin, jejte tisto, kar skuhate doma!
Ker prehrana najbolj vpliva na naše zdravje in torej tudi na to, koliko časa bomo živeli, se je prav med prazniki najpomembneje spomniti slovitega kanadskega zdravnika Oslerja, ki je trdil, da je 90 odstotkov bolezni, z izjemo infekcij in nesreč, tesno povezanih s prehrano. Kajti živila ne vsebujejo le koristnih snovi, v njih so škodljive, celo naše zdravje nevarno ogrožajoče snovi. Transmaščobne kisline (TMK) povzročajo številne, predvsem srčne motnje. Koliko TMK pojemo, bi morali strogo nadzorovati, in zato sta se strokovna tima Laboratorija za prehranjevalne znanosti in tehnologijo Biotehnične fakultete Univerze v Ljubljani s prof. dr. Marjanom Simčičem na čelu in Centra izuzetnih vrednosti iz Beograda (CENM) pod vodstvom prof. dr. Marije Glibetić združila v dvostranskem projektu, ki naj bi na koncu izboljšal prehranjevanje srbskega in slovenskega prebivalstva.
Najslajše je najškodljivejše. »TMK so zelo nevarne za človekovo zdravje, to je bilo znanstveno dokazano s številnimi študijami,« poudarja prof. dr. Marija Glibetić. »Transmaščobne kisline še posebej slabo vplivajo na poapnenje srčnih žil. V organizmu lahko porušijo krhko hormonsko ravnovesje ter izzovejo številna vnetja in alergije. Dokazano je, da TMK povečujejo količino tako imenovanega slabega holesterola LDL, hkrati pa zmanjšujejo količino dobrega holesterola HDL, kar lahko povzroči bolezni srca in srčno-žilnega sistema. Na TMK moramo biti še posebej pozorni med nosečnostjo, dojenjem in pri majhnih otrocih, saj lahko škodljivo vplivajo na razvoj otroka. Največ teh kislin je v ocvrtem krompirčku, čipsu, praženi hrani, piškotih, sladicah, pecivu in margarinah, zato je treba uživanje zmanjšati na najnižjo možno raven.
Na obeh trgih enako slabo. »S srbskimi kolegi smo si izmenjali znanja na področju transmaščobnih kislin,« pove doc. dr. Mojca Korošec, članica slovenskega raziskovalnega tima. »Analizirali smo izbrana živila s slovenskega in srbskega trga ter pregledali podatke številnih analiz o prisotnosti transmaščobnih kislin v živilih. Gre za živila, ki jih ljudje pogosto jedo, kar še posebej velja za predstavnike mlajše populacije (pekarsko pecivo, slaščičarski izdelki), ti pa so enaki ali podobni na obeh trgih.«
Danska ne dopušča TMK, število obolelih za boleznimi srca pa se je v tej državi zmanjšalo za več kot 25 odstotkov, kar bi težko dosegli celo z najboljšimi zdravili!
»Če vsakodnevno zaužijete pet gramov TMK, je to, ko govorimo o tveganju za razvoj srčno-žilnih bolezni, podobno, kot če bi dnevno pokadili od pet do deset cigaret.«
Kako se izogniti TKM? Preberite v reviji Zarja št. 26, 15. 12. 2015
