Če morda še pred enim mesecem niste vedeli, kdo je Angelca Likovič, se to danes ne more več zgoditi. Resničnostni šov Kmetija slavnih, pri katerem sodeluje kot komentatorka, je namreč presegel vse rekorde, tako po gledanosti kot tudi po poneumljajoči vsebini oziroma ekscesnem vedenju sodelujočih. 64-letna Angelca Likovič, sicer upokojena ravnateljica ljubljanske OŠ Majde Vrhovnik in predsednica društva Šola po meri človeka, prav tako strastno, kritično in brez dlake na jeziku, kot komentira resničnostni šov, odgovarja tudi na naša vprašanja.

 

- Trenutno ste v Sloveniji skoraj največja zvezda, takoj za Arturjem in La Toyo. Kako prenašate to hudo breme slave?
Ne, ne počutim se kot zvezda in nisem slavna, je pa prav, da sem zraven, saj zagovarjam tradicionalne človeške vrednote. Zelo nerada sem šla v to, saj sem vedela, da bom deležna tako kritik kot pohval. Prepričana sem bila, da bo več kritik, a se je zgodilo obratno. Ker ob ponedeljkih komentiram oddajo, me potem ves teden kličejo po telefonu in mi izražajo svoja mnenja. Moram povedati, da me prav vsi podpirajo in čestitajo.
- Pravzaprav pa nastopate v oddaji, ki je po vaših merilih sploh ne bi smeli predvajati!
Točno tako. Nikoli nisem gledala resničnostnih oddaj in sem tudi javno povedala, da jih ne odobravam, saj so nemoralni in presegajo vse moralne norme. Ko me je voditeljica Anja Tomažin Križnik poklicala, sem čisto znorela in ji sploh nisem pustila do besede. Šele ko mi je razložila, da bom komentatorka in ne udeleženka kmetije, sem se pomirila. Potem sem se dva dni posvetovala s prijatelji, in ko so mi vsi rekli, da bom lahko tako najbolje izrazila svoje mnenje, sem se odločila. Moram reči, da mi sploh ni žal …
- Kaj pravite na to, da je resničnostni šov, kot je Kmetija slavnih, popolnoma obnorel Slovenijo? Kaj to pove o našem narodu?
To je ogledalo naše družbe! Poglejmo se vanj in videli bomo, kakšni smo. Takšni so naši politiki in večina menedžerjev, ki kradejo, lažejo, poneverjajo, se tepejo in so hinavski! Res žalostno! A če nas bo kaj napeljalo na to, da se spremenimo, da spremenimo najprej sebe in potem vso družbo, da si postavimo nove cilje, strategijo in norme ter zastavimo drugačne občečloveške vrednote, potem bo to ta kmetija. Samo poglejte naše politike, vedejo se prav tako kot Artur! Kmetija naj nam bo kažipot za potrebne spremembe.

 

Več v Jani št. 44, 3. 11. 2009

Tekst: TINA HORVAT, foto: MATEJA JORDOVIČ POTOČNIK