Zgodbe

Pedofil na bolniški?!

Tina Nika Snoj
3. 11. 2009, 11.41
Posodobljeno: 9. 8. 2017, 09.57
Deli članek:

Nekateri pedofili, naslneži, goljufi in posiljevalci se kronično izogibajo obravnavam na sodišču ali celo zaporu z izgovorom, da so hudo bolni.

Vsi bolni, vsi prosti. Pedofili, ki mirno nakupujejo v trgovskih centrih, posiljevalci, ki se kronično izogibajo obravnavam na sodišču, goljufi, ki jim sodijo že leta, varnostniki, ki ne odgovarjajo za svoje nasilje, in še kopica podobnih, ki vsak mesec na sodišče dostavljajo zdravniška dokazila o nesposobnosti za sojenje ali prestajanje zaporne kazni. To javnosti ne vliva zaupanja ne v zdravnike, ki takšna potrdila podpisujejo, ne v pravni sistem. Je to še en primer, kjer zakon bolj ščiti krivce kot žrtve, ali še en dokaz, kako dobro je, da pravice ne deli ljudstvo?

Zakon o izvrševanju kazenskih sankcij določa, da se sme obsojencu, ki je na prostosti, odložiti kazen zapora, če zaradi hujše bolezni ni zmožen oditi v zapor. Zaradi bolezni se lahko prekine tudi prestajanje zaporne kazni ali prestavi sojenje. Koliko zadev, ko obsojeni odlaga zaporno kazen, je v Sloveniji, ne ve nihče, saj sodišča preprosto ne vodijo tovrstne evidence. Prekinitev zaporne kazni je zelo malo, po podatkih Uprave za izvrševanje kazenskih sankcij zdravijo zunaj zapora le osem kaznjencev. Kot kaže, se po odhodu v zapor zdravje in počutje obsojenih presenetljivo izboljša. Verjetno tudi ali predvsem zato, ker se čas, preživet na zdravljenju v zdravstveni ustanovi, ne šteje v rok kazni. Ali drugače povedano, čas, ki ga zapornik preživi v bolnišnici, še odmakne dan, ko bo izpuščen iz zapora.
Razvpiti bolniki
Ljudem na zatožni klopi, ki jih najbrž čaka kazen, pa se zdravje rado poslabša, saj to pomeni, da bodo postopki proti njim potekali precej dlje, morda celo leta dolgo. Zapor pa je kraj, kamor se nikomur prav zelo ne mudi. Nekatera taka sojenja javnost prav bodejo v oči in v ljudstvu porajajo dvom o pravičnosti in poštenosti pravnega sistema. Tako je ogorčenje povzročila novica, da so duhovnika Franca Frantarja, ki je bil obsojen zaradi zlorabljanja še ne desetletne deklice, videli nakupovati v enem ljubljanskih trgovskih centrov. Pokazalo se je, da je razvpiti pedofil, ki bi moral prestopiti prag zapora že lanskega decembra, ves ta čas na prostosti iz zdravstvenih razlogov. Brez omejitve gibanja, med otroki, če se mu tako zahoče. Prvak izogibanja sodišču je tudi »ptujski Fritzl« Peter Rakuš, ki je zaradi domnevno življenje ogrožajočega zdravstvenega stanja prvič prišel na sodišče, šele ko je bila razpisana že peta obravnava. Človek, ki mu je otroka rodila 15-letna hči in ki ga sumijo, da je posiljeval tudi druge svoje otroke, se brani tudi z neprištevnostjo in se celo ne sramuje trditi, da ga skrbi za dobrobit družine, češ da je zaradi njegovega pripora vidno podhranjena. Tudi Boris Popovič, eden najbolj medijsko izpostavljenih županov in stalen gost sodišč, zna zboleti v času obravnave. Tako ga poleti ni bilo na ljubljansko okrožno sodišče, na katerem ga zaradi žalitve toži novinarka Primorskih novic. V opravičilu si je privoščil zanimivo potezo – napovedal je celo to, kako dolgo naj bi bolezen trajala. Ravno toliko, da so se začele sodne počitnice. Verjetno se še spominjate tudi Alojzija Čarmana, ki je obtožen goljufije pri lizingu avtomobilov in oškodoval kopico svojih strank. Vse skupaj se je začelo še na začetku desetletja, sojenje pa še zmeraj ni končano, saj ima Čarman menda hude psihiatrične težave. To pa ga baje ne omejuje pri tem, da ne bi še naprej prodajal avtomobilov. Za čim so tako nevarno zboleli, javnost seveda ne sme izvedeti, ker jih ščiti zakon o varovanju osebnih podatkov.
Komisije ni več
In kdo je tisti, ki zgoraj našteto grdo rečeno omogoča?

 

 

Več v tiskani izdaji revije Jana, št. 44, 3.11.2009