Novico o smrti prve slovenske bolnice so objavili vsi mediji. Bila je zelo skopa: upokojena gospa je imela osnovno bolezen, umrla pa je na infekcijski kliniki, okužena z virusom H1N1. Informacije, kaj se skriva za »osnovno boleznijo«, zdravniki niso objavili. Zaradi varovanja podatkov. Neuradno smo izvedeli, da je imela pokojnica napredovalo obliko raka v končni fazi. Uradno pa, da ni bila cepljenja niti proti pandemski niti proti sezonski gripi. Novica, da je ženska s hudo boleznijo umrla in da je imela novo gripo, je učinkovala: prestrašeni ljudje so se šli nemudoma cepit. Kazalo je, da so se s tem pomisleki o smiselnosti cepljenja in vsega, kar sodi zraven, končali.
Nam mečejo pesek v oči?
Nov šok, pomešan z dvomi in strahom, nas je presenetil, ko je naša največja komercialna televizija pred dobrim tednom v nedeljski informativni oddaji gostila zdravnike in mikrobiologa, na telefonski zvezi pa je imela tudi prof. Franceta Strleta s Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKC Ljubljana. Mikrobiolog dr. Gorazd Pretnar je omenil, da se je samo dan prej udeležil srečanja sekcije za preventivno medicino v Portorožu. Eden od infektologov iz UKC Ljubljana je predaval o cepljenju otrok. Kot smo slišali v oddaji, naj bi ta zdravnik govoril o neželenih stranskih učinkih, in sicer tako, da naj »informacija o teh učinkih ne bi zapustila tistega prostora«. Z drugimi besedami, kar so udeleženci tam slišali, naj bi bila za narod skrivnost. Dr. Strle, ki je bil prav tako na omenjenem srečanju, je mirno pojasnil, da tega tam ni slišal. Dan za tem smo novinarji dobili sporočilo za javnost iz UKC Ljubljana, v katerem je bilo pojasnilo o »skrivnosti«, in sicer, da je okrog 40 cepljenih otrok (v skupini starih od 25 do 35 mesecev) tožilo zaradi lokalne bolečine, okrog 47 odstotkov (starost od 12 do 24 mesecev) pa zaradi rdečine in otekline na mestu vboda. Splošne simptome, kamor sodita razdražljivost in preobčutljivost, so opazili le v skupini dojenčkov, starih od šest do 11 mesecev (in sicer pri 41 odstotkih otrok). V pojasnilu je bilo napisano, da si »razdražljivost oziroma preobčutljivost razlagamo kot reakcijo dojenčka na bolečino«.
Zanimivi odzivi zdravnikov
Dr. Gorazd Pretnar je v pogovoru posebej za Jano dogodek pojasnil takole: »Po ovinkih sem izvedel, da se bodo zdravniki tisto soboto v Portorožu pogovarjali o pandemski gripi in cepljenju. Odločil sem se, da grem tja. Poslušal sem, kako je cepivo predstavila uslužbenka proizvajalca Glaxo Smith Kline (GSK). Ko je končala, sem ji zastavil vprašanje, čemu je namenjen, kako deluje in kakšen je učinek določenega dela adjuvansa v cepivu. Gospa mi na to ni znala odgovoriti. Potem sem hotel vprašati še o matriki, ki je bila uporabljena v Vietnamu v povezavi s ptičjo gripo in o rezultatih, a nisem imel možnosti. Pokonci je skočila dr. Alenka Kraigher in precej glasno preprečila, da bi še kar koli vprašal. Tako je sledilo še predavanje zdravnika z infekcijske klinike. Na koncu je govoril o neželenih učinkih, najprej blagih, potem pa resnejših. V zadnji vrsti na elektronski prosojnici je bilo, da so pri okrog 40 odstotkov cepljenih otrok zasledili spremembe v vedenju. Omenjeni zdravnik je rekel tudi, naj ta informacija tiste sobe ne zapusti. Kot ste videli, so pozneje skušali to zanikati. Ker pa to ni bilo več mogoče, se trudijo, da bi pomembnost informacije zmanjšali.«
Kaj je adjuvans
Evropski urad za zdravila (EMEA) je dal dovoljenje za promet s tremi cepivi proti pandemski gripi: Pandemrixu, ki ga proizvaja GSK, Focetrii proizvajalca Novartisa in Celvapanu, ki ga izdeluje Baxter. To so cepiva, ki so narejena enako kot cepivo proti sezonski gripi. Cepivu Pandemrix, ki ga je kupila naša država (s pogodbo med proizvajalcem in ministrstvom za zdravje), je dodan tako imenovani adjuvans, dodatek, ki je sestavljen iz različnih substanc. Med njimi je tiomersol, spojina, ki vsebuje živo srebro in je za človeka nevarna. Tudi nekatere druge snovi v adjuvansu niso povsem nedolžne. Tiomersol je dodan zato, da prepreči kontaminacijo cepiva. Zveni zapleteno, a ni: cepivo je zapakirano v steklenih posodicah (vialah) v odmerku za pet ljudi. Ko eno vialo odprejo, se lahko zgodi, da pridejo vanjo bakterije. Tistega, ki se cepi naslednji, bi tako pri cepljenju okužili z bakterijo. Da to preprečijo, dodajo adjuvans, torej zmešajo cepivo iz dveh sestavin. Vsemu temu bi se izognili, če bi bilo cepivo pakirano v odmerku za eno osebo.
Vendar ima adjuvans še eno vlogo: okrepi delovanje cepiva. Odmerek protiteles, ki ga s cepivom dobimo, je namreč tako nizek, da se imunski sistem nanj ne bi ali pa bi se zelo slabo odzval. Adjuvans to popravi. Tudi temu bi se lahko preprosto izognili z večjim odmerkom cepiva.
Nihče ne ve, kaj se bo zgodilo
»Moja največja zamera Inštitutu za varovanje zdravja RS in ministrstvu za zdravje je, da niso izkoristili trenutka. Nova gripa poteka v blagi obliki. Če bi IVZ in ministrstvo izbrala kakovostno cepivo in z njim cepila veliko ljudi, bi dobro izkoristila ta čas in ljudi zavarovala. Virus namreč ne miruje in naivno je misliti, da ga bo najpozneje spomladi konec. Nihče ne ve, kaj se bo zgodilo, kako se bo virus spreminjal. Zato imamo zdaj enkratno priložnost. Vse kaže, da jo bomo zamudili. Pri takih stvareh ne moreš igrati na srečo. Sploh ne vemo, kako veliko srečo imamo, ker virus povzroča gripo v tako blagi obliki. Lahko postane bistveno bolj agresiven,« pravi dr. Pretnar. Na vprašanje, kaj bi naredil, če bi bil on na mestu odgovornih na IVZ in ministrstvu, je rekel: »Najprej bi zahteval vse dosjeje o vseh cepivih, ki so na voljo. Videti bi hotel vse laboratorijske podatke, rezultate analiz. Na temelju tega bi potem svetoval ministru, katero cepivo bi bilo najprimernejše. Pa še po tem bi moralo biti ljudem prepuščeno, da se za posamezno cepivo odloči vsak sam. Izbral bi cepivo brez adjuvansa, toda prej bi hotel videti predklinične in klinične raziskave, predvsem o neželenih učinkih. Potem bi najverjetneje kombiniral cepivo s pršilom.«
Kako ravnajo drugje
Te dni je tudi svetovni tisk poln informacij o cepljenju, cepivih, strahu in negotovosti ljudi, ki ne vedo, kaj jim je storiti. Avstrijski novinarji so nedavno objavili, da zdravniki cepljenje priporočajo. Tudi nosečnicam in majhnim otrokom. Ko pa so znane in ugledne zdravnike vprašali, ali so dali svoje otroke cepiti, so vsi brez izjeme odgovorili, da ne. Zakaj ne? Zato ker je po njihovi presoji tveganje večje od koristi cepljenja. Zdravnike moti, da ni dovolj izsledkov raziskav. Saj jih tudi ne more biti, če se je izbruh pandemske oziroma prašičje gripe začel aprila letos. Avstrijski kolegi so anketirali tudi znane osebnosti, televizijske voditelje in nekdanje športnike (med njimi je bil na primer Niki Lauda). Tudi ti so vsi povedali, da svojih otrok ne bodo dali cepiti. Čeprav v Avstriji cepijo s cepivom brez adjuvansa. Novica iz Francije nam pove, da se je tam cepilo le deset odstotkov zdravnikov in medicinskih sester. Znani so podatki iz Švice: tam majhnih otrok, nosečnic in starejših ljudi ter kroničnih bolnikov ne cepijo. Pri nas cepljenje svetujejo predvsem njim. Torej prav nasprotno. 
Italijanski družinski zdravniki svojih pacientov ne želijo cepiti proti novi gripi ali jim cepljenja priporočati. Razložili so, da je o varnosti cepiv premalo podatkov in da tveganje pretehta koristi. Pomočnik italijanskega ministra za zdravje Ferruzio Fazio in rimski župan Gianni Alemanno sta javno povedala, da se ne bosta cepila. Italijanski časopis Lespresso je poročal tudi o izjavi člana Evropskega združenja za kakovost v zdravstvu, ki je prav tako povedal, da svojim bolnikom cepljenja ne priporoča. Razlogi: virus ni tako nevaren, tveganje je preveliko. Dr. Mario Nejrotti, direktor Torinomedica.com, pa je povedal, da bi se morali cepiti samo zdravstveni delavci, vendar je tudi to odvisno od resnosti simptomov in razširjenosti virusa. Dodal pa je še, da je zaradi podobnega cepiva, ki je v uporabi zdaj, izdelanega leta 1979 v ZDA, precej ljudi zbolelo za hudo nevrološko boleznijo Guillain-Barreovim sindromom.
Je strah pred supervirusom nesmiseln?
Na svetovnem spletu lahko najdete na tisoče novic s to temo. Avstrijski mikrobiolog Michael Kunze podobno kot naš dr. Pretnar svari pred nevarnostjo tako imenovanega supervirusa. Virusi so nepredvidljivi. V primernih okoliščinah, ki jih ne poznamo, se lahko spremenijo tako, da bodo posebno napadalni, da bodo povzročali hude zdravstvene probleme in celo množično umiranje. Če bi se, denimo, združila virusa ptičje (H5N1) in pandemske (H1N1) gripe in prevzela lastnosti obeh, je človeštvo v precejšnji nevarnosti.

Kaj je Guillain Barreov sindrom
To je motnja, pri kateri imunski sistem napade del perifernega živčevja. Prvi znaki so mravljinčenje in občutek šibkosti v mišicah nog. Pogosto se ta občutek potem naseli tudi v roke in zgornji del telesa. Oslabelost se povečuje, tako da mišic počasi ni več mogoče uporabljati. Bolnik je popolnoma paraliziran. V tej fazi je njegovo življenje ogroženo, saj se bolezen vmeša v dihanje, krvni tlak in srčni ritem. Takega bolnika dajo na respirator, ki mu pomaga pri dihanju. Vendar pa si večina bolnikov počasi opomore, čeprav bolezen lahko pusti sledi, predvsem oslabelost mišic.

Cena za cepivo je skrivnost
Na ministrstvo za zdravje smo vprašali, koliko je stalo cepivo Pandemrixin in ali je res, da se po pogodbi odgovornost za posledice cepljenja prenaša na državo. Odgovorili so nam takole: »Pogodbe s podjetjem GSK za cepivo proti novi gripi ne moremo pokazati in tudi ne objaviti cene cepiva, saj je proizvajalec zahteval, da so ti podatki zaupne narave. V pogodbi je določba (po naših informacijah je to standardna določba za vse države), ki ureja prenos odškodninske odgovornosti s proizvajalca cepiva na Republiko Slovenijo oziroma ministrstvo za zdravje, če se v postopku, ki je za to predviden, dokaže obstoj škodljivih posledic zaradi cepljenja. Prenos odgovornosti seveda ni mogoč, če nastanejo posledice zaradi napak v proizvodnji cepiva, proizvajalčeve namerne kršitve in če cepivo ne bi bilo proizvedeno skladno z dobro proizvodno prakso. Podobno ureditev določa tudi Zakon o nalezljivih boleznih pri obveznih cepljenjih.«