Zgodbe

Referendumi v neskončnost

Jana
10. 11. 2010, 00.00
Posodobljeno: 9. 8. 2017, 09.57
Deli članek:

Dvanajstega decembra se bo zgodil že štirinajsti referendum naše mlade države. O teh vprašanjih so zdravorazumsko in kritično razmišljali Vlasta Nussdorfer, Jure Robežnik, Neža Maurer, Boris Kobal, Miša Molk, Feri Lainšček, Gašper Tič, Ciril Zlobec in Miro Cerar.

Dvanajstega decembra se bo zgodil že štirinajsti referendum naše mlade države – tokrat o novem zakonu o RTV Slovenija. Izvedba referenduma bo po pojasnilih državne volilne komisije stala okrog štiri milijone evrov: prejšnji referendum o RTV pred petimi leti je stal dobra dva milijona evrov in pol, veliko denarja pa porabijo v kampanji tudi za predstavljanje pogledov za in proti. Pa sploh potrebujemo toliko referendumov, ki so precej dragi, na katerih manjšina volivcev odloča o večini in na katerih odločamo laiki tudi takrat, ko gre za strokovna vprašanja in odločitve? O teh vprašanjih so zdravorazumsko in kritično razmišljali Vlasta Nussdorfer, Jure Robežnik, Neža Maurer, Boris Kobal, Miša Molk, Feri Lainšček, Gašper Tič, Ciril Zlobec in Miro Cerar.

Vlasta Nussdorfer, predsednica Belega obroča Slovenije: Začarani krog
»Pravzaprav postaja človeka strah. Po eni strani huda gospodarska kriza, trditve, da povsod primanjkuje denarja, veliki socialni nemiri in bombe v tujini, nezadovoljne množice doma, po drugi strani pa vedno novi referendumi, ki naj bi sicer pomenili odločanje množice o pomembnih vprašanjih, a kaj ko pritegnejo le peščico tistih, ki pridejo in odločajo tudi v imenu večine. Spet stopimo v nov začaran krog, kjer se nenehno izpisuje vprašanje: Kje bomo dobili denar za vse, tudi za referendume? Zakaj ne določimo enega samega dne v letu, ko naj se odloča o vseh vprašanjih, ki se tičejo življenja ljudi, ki morajo končno sprejeti veliko zavezo, da je volilna pravica res pravica, a bi morala biti moralna dolžnost. Zlasti za ženske, ki ne smemo nikoli pozabiti, kako težko smo prišle do tega, da jo sploh imamo.«
Feri Lainšček, pisatelj: Manipulacija z volivci
»Tako pogosto zatekanje k referendumskemu odločanju nam seveda razkriva, da ima naša politika problem z uresničevanjem demokracije. No, najhuje je to, da se v ozadju vsakega takega referenduma potem najde politična spletka ali pač strankarsko merjenje moči. Zato, če mene vprašate, pri našem referendumskem odločanju v bistvu ne gre za uresničevanje demokracije, temveč za samo še perverznejšo manipulacijo z volivci.«
Boris Kobal, režiser: Referendum se izrablja
»Referendum pri nas ne pomeni nič več. Tako so ga izrabili, da je nepomemben, čeprav je prav referendum močno demokratično orožje. Pri nas ga politika izrablja za vsak drek, predvsem pa zaradi lastne nesposobnosti presoje. Zato je treba zaščititi referendum pred zlorabo politikov. Kako? Ja, z referendumom vendar!«
Neža Maurer, pesnica: Čista nesramnost!
»Referendumi so izredno in ne redno sredstvo! Včeraj je nekdo rekel po radiu: Če bomo imeli za vsako stvar referendum, ne potrebujemo vlade! To se mi zdi zelo res, kajti vlado imamo za to, da bi obvladovala situacijo namesto ljudi, ki so jo izvolili. Ne vem, kdo zahteva referendum, a to je spet spodkopavanje oblasti – kolikor je še ima ta vlada. Ponavljam: mi, ki odločamo na referendumih, bi morali temeljito preučiti stvari in vprašanja, da bi lahko dobro odločali, toda za to imamo vendar legitimno izvoljeno vlado! Veliko denarja gre za referendume in to je čista nesramnost: denar, ki gre za referendum, naj razdelijo potrebnim.«

Dr. Miro Cerar, pravnik: Večkrat je razpisan brez potrebe
»Slovenski državljani smo že večkrat dokazali, da znamo odgovorno odločati na volitvah in referendumih. Žal pa so politikantske igre precej razvrednotile zakonodajni referendum, saj je bil ta že večkrat razpisan brez prave potrebe, bodisi o težko razumljivih vprašanjih bodisi o zadevah, glede katerih bi se morali dogovoriti politiki v vladi in parlamentu. Tudi to prispeva k temu, da med ljudmi naraščata referendumska abstinenca ter politična apatija.«

 

več v Jani št.45

 

Tekst: Miša Čermak