Zgodbe

Maqui, kraljica superživil?

Miša Čermak
27. 5. 2013, 09.22
Posodobljeno: 9. 8. 2017, 09.57
Deli članek:

Ko sem slišala, da jagode maqui vsebujejo največ antioksidantov, sem skeptično zmajala z glavo, češ, zdaj bo pa že vsaka južnoameriška rastlina čudežna.

Toda za Indijance Mapuče (kar pomeni ljudstvo zemlje) zagotovo so: zanje so glavni vir energije in moči, znanost pravi, da so odličen vir vitaminov A in C, kalcija ter železa, nedavne raziskave pa so pokazale, da vsebujejo veliko antioksidantov, kar pripisujejo ostremu podnebju in močnejšemu sončnemu sevanju v zadnjih desetletjih. Za več podatkov sem prosila diplomiranega agronoma Daria Corteseja, avtorja štirinajstih knjig o zdravi prehrani. Potrdil je, da so jagod maqui odlične. 

Veliko ste pisali in pišete o hrani, o plevelu, ki ga uživate zaradi veliko koristnih snovi, tudi zaradi antioksidantov.
Med drugim uživam divje rastline, mlade poganjke in divje plodove – zaradi antioksidantov, a tudi zato, ker imajo od tri- do štirikrat več rudnin in vitaminov kot gojene rastline. Res veliko antioksidantov je v divjih rastlinah, ker so trpke in grenke: takšen okus jim dajejo polifenoli, ki sodijo v veliko skupino flavonoidov in jih je nekaj tisoč. Trpko je skoraj enako antioksidant, veliko jih je v mladih poganjkih malin, ribeza, robid, kresničevja – skuhamo lahko čaj. Kar je trpkega okusa, čisti telo, spodbuja delovanje jeter in žolčnika, vse, kar je zelene, oranžne in vijolične barve, vsebuje veliko antioksidantov.

Vedno beremo o škodljivih prostih radikalih in nujnosti uživanja antioksidantov, lahko razumljivo pojasnite, kaj so?
Antioksidanti in prosti radikali so čisti »novorek«. 24 ur na dan nastajajo v nas prosti radikali: to so reaktivne molekule, ki lahko poškodujejo celice. Naše telo ima veliko svojih naravnih antioksidantov, torej snovi, ki nevtralizirajo te reaktivne molekule. Tudi v rastlinah je veliko teh snovi, ker so recimo barvila (oranžno, vijolično …), v rastlinah naravna obramba proti soncu, trpek okus pa obramba proti temu, da bi jih pojedli. Govedo in ovce ne pojedo tistega, kar je strupeno, trpko in grenko (materina dušica) ter pekoče (koprive), toda prav te snovi v rastlinah so koristne za nevtralizacijo prostih radikalov.

Zakaj so prosti radikali škodljivi?
Ker lahko poškodujejo celice, DNK, povzročijo večino tega, kar danes imenujemo »civilizatoza«: to so bolezni, ki so se razširile v današnjem času – bolezni srca in ožilja, rak, osteoporoza in težave z zobmi (tradicionalne kulture, razen tiste, ki so uživale več škroba, ne glede na prehrano nimajo težav z zobmi!). Vzrok je prehrana zahodne civilizacije: najpozneje v drugi generaciji tradicionalne kulture, ki je začela uživati hrano, kakršno uživamo mi, torej veliko sladkorja, kruha, hitre prehrane, sladkih pijač, so se začele degenerativne poškodbe čeljusti in zob. Zanimivo pa je, da lahko prevelika fizična aktivnost (veliko kisika) prav tako povzroča proste radikale in se torej lahko z zdravjem tudi zastrupimo.

Torej po zdravi pameti vsakega malo?
Ja. Življenje je ravnovesje med dvema skrajnostnima, treba ga je uloviti. Antioksidanti so danes tako zelo v ospredju zaradi civilizacijskih bolezni. Tega nekdaj ni bilo, antioksidantov v hrani je bilo pa izredno veliko! Vir antioksidantov za naše prednike so bili večinoma mladi poganjki divjih rastlin. Tudi danes so nekatere rastline izredno močni antioksidanti: borovnice, robide, bezeg v Evropi, jagode maqui v Južni Ameriki. Pri nas vijolične jagode maqui niso tako znane, a krepijo stene žil, preprečujejo oksidacijo holesterola LDL, krepijo srčno-žilni sistem in srce. Toda rastlinske sestavine, močne sicer, potrebujejo najmanj od tri do štiri tedne (kakor katera!), da začnejo učinkovati – potem so izvrstne, močne, učinkovite! A tudi veliko zdrave hrane lahko škodi zdravju: če se bom zelo najedel kopriv, se bom začel čistiti in  bom spravil v obtok veliko presnovkov, ki ždijo v sklepih in mišicah: ti gredo v obtok, zato bom potem bruhal in imel drisko – zaradi pretiravanja z zdravo hrano. Če so čistilne kure premočne, se dobesedno zastrupimo sami s seboj.

Ja, zmedeni smo ob tolikšni količini podatkov.
Beremo, da je žajbelj strupen, ker vsebuje tudi tujon, ki je bil v kombinaciji z etilnim alkoholom živčni strup umetnikov pariškega kroga – absint, v večjih količinah škodljiv! Zaradi tega je prišel v nemilost, sicer pa je odlična zdravilna in začimbna rastlina. Ena rastlina ima lahko različne učinke, odvisno od tega, v kakšnem stanju jo užijemo: suhe borovnice na primer pomagajo pri driski, sveže pri zaprtju. Zadnjič sem poskusil krešo v kapsulah in lahko rečem, da je, če jo jemljemo kot prehransko dopolnilo, treba odmerek povečati za dvakrat, da je ravno pravšnji. Jagode maqui veljajo za zelo močne prav zaradi antocianinov, rastejo v težkih razmerah in to pomeni, da ima rastlina še več odličnih sestavin, ki posredno vplivajo na celice ter nevtralizirajo proste radikale,  s čimer preprečujejo degenerativne bolezni. Antioksidanti pa tudi zbujajo apoptozo (naravni obrambni del telesa), to je programirana celična smrt starih, poškodovanih, rakavih celic: degenerirane, rakave celice so šibkejše kot zdrave, in ko jih začnemo bombardirati z antioksidanti, te zdrave ubijajo poškodovane, torej rakave celice, ki nastajajo vsak dan v vsakem telesu. A pazimo nase, pazimo na čustva, zamere, stres, sprehajajmo se, dihajmo, izvajajmo jogo, samo s hrano ne moremo odpraviti bolezni! Antioksidanti so pa dodatna, dobra pomoč – preventivna in kurativna.