Čebele, izjemno koristne opraševalke in prinašalke medu, v obrambi žal tudi pičijo. Nihče ne more biti prepričan, da naslednji čebelji pik pri njem ne bo izzval alergijske reakcije – ta se lahko pokaže pri drugem, desetem ali pa stopetem piku. Čebelarska zveza Slovenije se zato trudi, da bi legalizirali komplet za prvo pomoč po piku čebele – za čebelarje in vse, ki so pogosto v bližini čebel, a žal doslej pristojni za to niso pokazali posluha.
»Pikov čebel je pri nas čedalje več in pri majhnem številu ljudi se lahko pojavi huda alergijska reakcija na čebelji strup. Praviloma se pokaže kmalu po piku, lahko že v nekaj minutah, zagotovo pa prej kot v eni uri. Zato želimo zakonsko urediti, da bi čebelar imel pri sebi oziroma v čebelnjaku komplet za prvo pomoč s priloženimi strokovnimi navodili, s čim in kako si pomagati ob piku. Čebelarska zveza Slovenije bi rada legalizirala tak komplet prve pomoči ob piku čebel. Stroka bi lahko dala natančna navodila, ena od državnih inštitucij pa bo morala to potrditi oziroma verificirati, da se bo lahko tak komplet uradno prodajal. Ne le odrasli, tudi otroci so pogosto v bližini čebel, saj imamo v Sloveniji precej čebelarskih krožkov. Zato je to treba urediti preventivno,« poudarja izkušeni čebelar Boštjan Noč, predsednik Čebelarske zveze Slovenije.
Vsak stoti že alergičen na čebelji strup!
Znano je, da je približno en odstotek Slovencev alergičen na čebelji strup, to je približno eden od stotih ljudi, kar je veliko. Videti pa je, da ta delež narašča – predvsem zaradi čedalje večje onesnaženosti v okolju in čedalje večje imunske neodpornosti ljudi. »V Sloveniji je po podatkih Inštituta za varovanje zdravja vsako leto približno 14.000 alergij na pike žuželk. Od tega je večina alergična na čebelji strup. Alergičnost ni dokončna, saj se jo lahko postopoma zdravi z injekcijami čebeljega strupa. Pri večini to dosežemo, žal pa ne pri vseh. Po drugi strani se neredko dogaja, da nekdo prenese nekaj čebeljih pikov brez vsakršnih težav. Pri desetem ali stodesetem piku čebele pa se ta isti človek lahko na čebelji strup odzove z alergično reakcijo. To pomeni, da ne moremo biti prepričani, da se nam pri novem piku čebele ne bo razvila alergijska reakcija. Že večkrat se je zgodilo, da so tudi čebelarji po letih čebelarjenja postali alergični na čebelji strup. Poznam vsaj deset takih. Previdnost in pazljivost torej nista odveč! Zato bi morali imeti vsaj čebelarji in vsi, ki so veliko v stiku s čebelami, pri sebi komplet za prvo pomoč ob piku čebele in ustrezna zdravila,« je prepričan tudi Franc Grošelj, zdravnik splošne medicine, akupunkturist in apiterapevt.
Ne hodimo bosi po cvetočem travniku.
»Treba se je izogibati gibanju v bližini čebelnjaka. Paziti moramo, da bosi ne stopimo na čebelo na cvetu. Zato naj otroci hodijo bosi le tam, kjer ni čebel, denimo po pokošeni zeleni travi. Na cvetočem travniku je bolje, da so obuti. Poleg tega je treba vedeti, da čebele mnogo raje pičijo človeka, če diši po alkoholu ali potu, pred nevihto in med rojenjem v naravi. Zato je treba biti takrat še posebej pazljiv. Tam, kjer so čebele, je bolje nositi pokrivalo, ker se rade zaženejo v prepoteno lasišče. Fizična zaščita pred čebelami je svetlejša obleka z dolgimi rokavi in hlačnicami ter pokrivalo. Če se nekdo giba v okolici čebelnjaka, je najbolje, da nosi čebelarski klobuk z mrežo, da ga čebela ne more pičiti v obraz in vrat,« še svetuje Franc Grošelj in opozarja, da če je nekdo dokazano alergičen na čebelji pik, mora s seboj vedno nositi ampulo adrenalina v obliki injekcije za samopomoč.
