Zgodbe

Paleolitski jedilnik in malo pameti

Sonja Grizila
12. 6. 2013, 10.31
Posodobljeno: 9. 8. 2017, 09.57
Deli članek:

Med najmanj spornimi dietami, ki jih hvalijo to leto, je paleolitska. Pripravili smo nekaj odmevov in nasvetov, kako se je držati, saj je zares obetavna.

Poletni dopust običajno izkoristimo za počitek in nabiranje nove energije, kar seveda razumemo zelo različno – eni vse dni poležavajo in brez omejitev pijejo in jedo, drugi športajo do onemoglosti in se držijo ostrih diet, ki naj bi jih obvarovale pred boleznijo ter stresom (to so tako imenovane aktivne počitnice). Neredko so potem eni in drugi po dopustu bolj brezvoljni in utrujeni kot prej. V enem ali dveh tednih, kolikor si običajno »vzamemo časa zase«, pač ne moremo bogu izpuliti brade, kot pravi ljudski pregovor, lahko pa se umirimo in si zastavimo zmeren načrt, ki naj bi trajal nekoliko dlje, kot imamo prostih dni. Pravzaprav morda kar vse življenje. Med najmanj spornimi dietami, ki jih hvalijo to leto, je paleolitska, o kateri smo v Jani že pisali,  zdaj pa še nekaj odmevov in nasvetov, kako se je držati, saj je zares obetavna. Z malo pameti seveda.

Kaj sploh je?  

Seveda ne bom težila na dolgo in široko o paleolitski dieti, saj je v slovenščini o njej že nekaj knjig in tudi na spletu se najde marsikaj.  Osnovni princip je naslednji: človek se je razvijal nekaj sto tisočletij v zelo ostrih razmerah, večkrat lačen kot sit, v stalnem lovu na hrano (včasih pa je tudi hrana, recimo medved, lovila njega). Skratka, jedel je rastlinje, ki je bilo v sezoni dosegljivo, tu in tam uplenil kakšno žival ali ribo in nenehno se je gibal, da si je priskrbel hrano. Paleolitski predniki so bili visoki, vitki in zdravi, pravi znanost. Potem so se pred dobrimi deset tisoč leti ustalili, začeli gojiti žita in domače živali, jedli so več ter se manj gibali. Postali so manjši, bolj okrogli, manj odporni, zobje so jim gnili, hitreje so se postarali in manj časa živeli. Tako kot so spreminjali prehrano in življenjski stil, so se začele počasi spreminjati tudi krvne skupine, pravi neka druga teorija, ki jo poznamo iz diete po krvnih skupinah. Najstarejša je skupna 0, potem A, B in najmlajša AB, ki je znana šele dobrih 2000 let. Teorija pravi, da imajo ljudje z različnimi krvnimi skupinami precej različen jedilnik, če hočejo ostati zdravi. Paleolitska dieta to na neki način potrjuje, saj tistim s skupino 0 predpisuje identičen jedilnik kot dieta po krvnih skupinah.

Skratka, v sebi nosimo paleolitske gene (in ne tistih izpred 10.000 let, saj je to prekratka doba, da bi se lahko kaj bistveno spremenilo), zato je za nas najprimernejše prehranjevanje, ki je blizu tisti oddaljeni dobi, pravi omenjena teorija. Če torej hočete živeti po paleolitsko, se je treba odpovedati žitom, še posebej prečiščeni beli moki, sladkorju, mleku in mlečnim izdelkom (kar je za mnoge pravi šok), zato pa lahko jemo vso zelenjavo in sadje (če hočemo shujšati, previdno s sladkim sadjem), nemastno meso in ribe, jajca, najbolj nenavadno pa je, da maščobe niso strogo omejene, kakor v večini diet. Dovoljene so živalske maščobe, hladno stiskana olja in seveda mastne ribe, ki nas oskrbijo z omega 3. 

Kaj smo narobe razumeli?

Marsikaj, seveda. Dieta je znana že dolgo, v resnici desetletja (in sodi v rubriko: hujša se po metodi meso in solata), v Slovenijo pa je prišla pred kratkim s prevodi knjig. K temu seveda sodijo tudi poročila ne le o uspešnem hujšanju, temveč še posebej o skoraj čudežnih ozdravitvah, saj prehrana po tem principu uravnava raven krvnega sladkorja, znižuje previsok krvni tlak, popravlja razmerje med slabim in dobrim holesterolom, lajša ali povsem zatre alergije, poročajo celo o tem, da izboljšuje stanje pri multipli sklerozi, o čemer si lahko preberete v okvirčku. Predvsem pa zdravim ljudem, ki imajo izvide BP, počutijo pa se kot povožene miši, vrača energijo in upočasni staranje. Tako poročajo ne le tisti, ki bi radi prodali svoje knjige in nasvete, temveč tudi drugi, ki zadevo previdno preizkušajo. Mednje sodi tudi moja malenkost: če jem po paleolitsko, imam vrednost sladkorja v krvi normalno, če se pregrešim, pa ne. In bom seveda dobila zdravila, kar pa me prav nič ne veseli. Odločitev je torej moja.

Seveda po so mnogi dieto narobe razumeli. Osnovana je predvsem na sezonski zelenjavi in sadju (po možnosti iz ekološke predelave) in ne na celih gorah mesa in kupih jajc, mastnih ocvirkih in litrih olja, pa naj bo še tako hladno stiskano in zdravo. Maščobe in živalske beljakovine so seveda priporočljive  v zmernih količinah v kombinaciji z zelenjavo in nikakor niso prepovedane kot v številnih drugih dietah.  Brezmejno nažiranje (četudi s koristnimi živili) pač škodi in pika. Ne pozabimo, da so se naši čedni in vitki predniki nenehno gibali in da dieta ne bo tako uspešna, kot bi lahko bila, če jo bomo izvajali na kavču.


Kaj  torej jesti? Preverite v tiskani Jani (št. 24, izid: 11.6.2013).