Zgodbe

Vesoljska postaja v Vitanju

Katja Božič
23. 7. 2013, 08.06
Posodobljeno: 9. 8. 2017, 09.57
Deli članek:

Obisk Vitanja ponuja prav posebno presenečenje. V samem središču se namreč tik pod hribom bohoti ogromna vesoljska postaja.

Ne, ni padla iz vesolja, tudi ni privid. Po zamislih priznanih slovenskih arhitektov so tam namreč zgradili in lani septembra končali Kulturno središče evropskih vesoljskih tehnologij (KSEVT) v obliki vesoljskega bivalnega kolesa, kot si ga je zamislil slovenski pionir astronavtike Herman Potočnik Noordung.

Vitanjčani (v Vitanju se je rodila njegova mama) se z znamenitim Noordungom, ki je s svojimi zamislimi o življenju v vesolju pravzaprav postavljal temelje vesoljski tehnologiji, zelo radi pohvalijo. Pred sedmimi leti so odprli njegovo spominsko sobo,  nato pa so mu namenili še otvoritveno razstavo KSEVT-a. Ni Vitanjčana, ki ne bi vedel zanj.

Potočnik v Vitanju sicer ni nikoli živel, mama Minka se je namreč z njegovim očetom Jožefom, zdravnikom in visokim častnikom Avstro-Ogrske mornarice, preselila v Pulj, tam se je Herman rodil 22. decembra 1892. Še preden je dopolnil dve leti, mu je oče umrl, mati pa se je s štirimi otroki vrnila v Maribor in tam je preživel najstniško obdobje. Po srednji vojaški šoli v Avstriji, ki mu jo je omogočil stric, je v Mödlingu pri Dunaju končal še tehniško vojaško akademijo. Med prvo svetovno vojno so ga na fronti potrebovali kot strokovnjaka za mostovne in železniške gradnje; obsežno znanje,  pridobljeno takrat, je pozneje prenašal v svoje zamisli o življenju v vesolju. Za orožje ni hotel prijeti; raketa ga je zanimala v smislu, kako z njo odpotovati v vesolje, ne pa kot orožje. Ker je zbolel za jetiko, so ga že zgodaj invalidsko upokojili. Tako je imel čas za nadaljnji študij – na Dunaju se je specializiral za inženirja za raketno tehniko in zadnja štiri leta življenja posvetil načrtovanju prodora v vesolje.

Vesoljska postaja – bivalno kolo

Njegova najznamenitejša ideja vesoljske postaje v obliki vrtečega se bivalnega kolesa – v njej je načrtoval vse do zadnje podrobnosti, od kabin, laboratorijev, delavnic, do kuhinje, galerije za opazovanje Zemlje in zvezd … – je navdihnila tako raziskovalce kot avtorje znanstvene fantastike. Po njegovih idejah so nastajale vesoljske postaje, nekatere vidimo tudi v filmih (recimo v Kübrickovem Odiseja  v vesolju iz leta 2001). Kolo je predstavljeno v edini Potočnikovi knjigi Problem vožnje po vesolju – raketni motor, ki je v nemščini izšla leta 1928, izdal pa jo je pod imenom Noordung. Nekateri menijo, da naj bi se s tem hotel izogniti davkariji. »V njej je opisal načrt za prodor v vesolje, vključno z bivanjem človeka v tem nevarnem in takrat neraziskanem okolju,« so zapisali na portalu vesolje.net.  Danes velja zaradi svojih zamisli za enega od utemeljiteljev kozmonavtike, takrat pa ga njegovi dunajski sodobniki niso razumeli. Resno so ga jemali predvsem njegovi sodelavci, Hermann Oberth, ki velja za očeta raketne tehnike, sčasoma pa tudi drugi.  


Več preberite v tiskani Jani (št. 30, izid: 23.7. 2013).