Zgodbe

Usodna bakterija se širi

Biba Jamnik Vidic
10. 9. 2013, 08.00
Posodobljeno: 9. 8. 2017, 09.57
Deli članek:

Maja je na ortopedskem oddelku v eni od bolnišnic v Srbiji v enem tednu umrlo osem ljudi. Izkazalo se je, da je nesrečnike umorila bakterija Clostridium difficile.

Gre za bakterijo, ki so jo zdravniki do leta 2003 poznali le kot nenevarno povzročiteljico težav po antibiotikih. Zadnjih nekaj let pa je število bolnikov, ki jih napade,  strmo naraslo, celo več, vedno več je bolnikov z zelo zapleteno obliko okužbe, tako hudo, da jih morajo premestiti na intenzivno terapijo ali celo operirati. V Veliki Britaniji so zaradi povečanega števila okužb bolnišnicam za vsako novo okužbo naložili celo denarno kazen.

In ker je jesen čas, ko se začnejo prehladna obolenja, je dobro, da se vprašamo, ali res za vsak prehlad potrebujemo antibiotik. Vedno pogosteje lahko slišimo, da številnim bakterijam zaradi nenačrtne uporabe antibiotiki ne morejo več do živega. Antibiotiki pa imajo lahko tudi druge nezaželene učinke, eden od njih je okužba z bakterijo Clostridium difficile.

Pogovarjali smo se s profesorico dr. Majo Rupnik, mikrobiologinjo z Zavoda za zdravstveno varstvo Maribor in predavateljico na Medicinski fakulteti Univerze v Mariboru, ki proučuje bakterijo Clostridium difficile (klostridij). »Raziskujemo, kako se širi in povzroča bolezen, kje jo najdemo, ukvarjamo pa se tudi z razvijanjem novih možnosti diagnostike in zdravljenja. Gre za bakterijo, ki je sicer lahko običajen prebivalec našega črevesja in črevesja živali ter jo kot povzročitelja bolezni poznamo že 35 let. Ne vemo pa, kaj se je zgodilo po letu 2003, ko so okužbe z njo, predvsem v bolnišnicah v Veliki Britaniji in Kanadi, postale številnejše in veliko bolj težavne.«

Je morda problem higiena?

Dejanski razlogi so pravzaprav neznani. Ena od razlag je, da se je v zadnjih letih razvila nevarnejša podvrsta te bakterije. Podvrste, ki smo jo označili s številko 027, pri nas še pred dvema letoma nismo poznali. Trenutno je v Sloveniji prevladujoča. V Angliji je okužba s C. difficile tudi eden od kazalnikov kvalitete bolnišnice in je javno objavljena. Bolnišnice morajo za vsako novo okužbo plačati kazen.

Lahko okužbo s klostridijem primerjamo z najbolj znano bolnišnično okužbo z MRSA?

Okužb z bakterijo C. difficile je trenutno več kot z MRSA. Vendar MRSA ljudje že poznajo, o klostridiju pa ne vedo skoraj nič. Zato jih bo treba začeti ozaveščati.

Kakšni so bolezenski znaki?

Okužba se kaže kot blaga ali zelo huda driska, ki jo spremljajo močni krči. Bolnik lahko zaradi pogostega iztrebljanja, tudi do 30-krat na dan, zelo hitro dehidrira. Pogosto se pojavita tudi povišana telesna temperatura in bruhanje. Vse to pa človeka zelo izčrpa. Pri nekaterih bolnikih lahko pride tudi do vnetja črevesja ali se jim predre debelo črevo. Zasledili smo, da se bakterija lahko razširi tudi po krvnem obtoku, napade različna tkiva, kosti, mišice. Na srečo se to zgodi zelo redko. Glavna populacija bolnikov so starejši, stari nad 65 let, ki imajo še druge pridružene bolezni. Ena od značilnosti te bolezni je, da se rada ponavlja. Tisti, ki zbolijo za njo, imajo od 20 do 30 odstotkov možnosti, da se bo bolezen ponovila. Če zbolijo še drugič, imajo že 50 odstotkov možnosti za ponoven izbruh bolezni. 


Več preberite v tiskani Jani (št. 37, izid: 10.9.2013).