Nasveti

Vzgojimo ingver, čudežno rastlino

Miša Pušenjak
26. 2. 2024, 06.03
Deli članek:

Pripravili smo si načrt setev in sajenja, počistili predale s semenom, naredili seznam semena, ki ga moramo nabaviti. Zdaj pa je čas, da začnemo razmišljati tudi o čem novem. Sama menim, da mora biti hrana, ki jo pojemo, večinoma taka, ki so jo poznale že naše babice. Pri tem pa ni razloga, da ne bi preizkušali tudi novih rastlin. Zdaj je pravi čas, da začnemo z vzgojo ingverja.

Miša Pušenjak
V rastlinjaku z visoko zračno vlago in toploto lahko jeseni pričakujete tak razrast majhnega dela korenike.

Ingver smo Slovenci »odkrili« pred nekaj leti. Rastlina sicer raste v tropskih in subtropskih krajih. Pri nas bo torej uspevala poleti, pozimi pa mora biti res na toplem. Tudi neogrevan rastlinjak ne bo zadoščal za prezimovanje. Sama sem ga prezimovala kar pod stolom v dnevni sobi, na toplem in suhem. Še zdaj je videti prav v redu. Izvira iz jugovzhodne Azije in sodi med najstarejše znane začimbnice. Rastlina zraste do 50 cm visoko, veliki, zeleni suličasti listi pa čez poletje pošiljajo hranila v razvejano koreniko. Mene nekoliko spominja na korenike perunik.

Kako ga pridelati doma

Zatakne se že pri sadikah. Trenutno je edina možnost, da pridemo do sadik, nakup korenik v trgovini. Doma jih potem z veliko potrpežljivosti skušamo zbuditi iz spanca, v katerega so jih umetno potisnili, da ne bi prehitro kalile v trgovinah. Kot so mi povedali na vrtnariji, kjer so ga že sadili, jim je od desetih korenin iz samo ene uspelo dobiti lepo rastlino. A danes ni težav, če najdemo ekološko pridelane rizome (to je pravilno ime za korenine ingverja), imate veliko večjo možnost, da bodo kalili. Prav tako opažam, vsaj v lanskem letu sem, da so rizomi veliko bolj živi in kalijo že v trgovini. Mogoče pa bodo letos vrtnarji že ponujali sadike tudi v svojih vrtnarijah. Začeti bi morali kar zdaj, da bo mogoče jeseni že kakšna korenina presežka tudi za uporabo. V naslednjih letih, ko boste imeli svoj sadilni material, lahko začnete šele v marcu, a na toplem. Pred sajenjem lahko rizome razrežete tako, da ima vsak košček 2–3 očesa, poganjke. Razrezane rizome pustite od dva do tri dni v suhem prostoru, da se rane zarastejo. Nič ne bo škodilo, če jih posujete s sajami, pepelom, algami ali tudi namočite v žajbljev ali kamilični čaj. V trgovinah pa dobimo tudi pripravek, ki vsebuje posebno bakterijo Bacillusamyloliquefaciens, namenjeno prav ekološki zaščiti sadik, sejančkov, čebulic in korenik pred gnitjem. Seveda pa si lahko sami pripravite tudi pripravek iz vrbovega lubja. Iste pripravke uporabite tudi pri sajenju čebulčka, česna in sadik, posebej če ste jih vzgojili sami iz ekološko pridelanega semena.
Po treh dneh korenike ingverja posadite v lonce. Ti lonci naj bodo do toplega vremena na toplem, v stanovanju. Pazite, da bodo imeli ves čas dovolj vode, vlažno prst. Če se da, skušajte zagotoviti tudi višjo zračno vlago. Nakaljene lahko sadite tudi neposredno v zemljo, a samo v dobro ogrevanih rastlinjakih, vendar je za to zdaj še prezgodaj.

Nadaljevanje prispevka si lahko preberete v reviji Jana,  št. 8., 20. februar, 2024.

revija Jana
Izšla je nova številka revije Jana. Prijazno vabljeni k branju!