Pri tem nam je pomagal Andrej Pečjak, inovator in pionir električnih avtomobilov, z inštituta Metron. Junija 2015 mu je uspelo nekaj, kar ni še nikomur dotlej. S predelano mazdo 5, poimenovano Metron 7, mu je uspelo v realnem prometu brez polnjenja in s povprečno hitrostjo 72 km/h narediti neverjetnih 824 km od Berlina do Karlsruha. Andrej je takrat postavil nov svetovni rekord v dometu električnih vozil.
Ne, ni jih treba prepovedati
Voziti električni avto je le malo drugače od vožnje klasičnega avta z motorjem z notranjim zgorevanjem, pravi Andrej. »Iz prve roke vam lahko povem, da se s sodobnimi električnimi vozili potuje udobneje kot s fosilnimi. Ker električni avti vse bolj postajajo računalniki na kolesih, je vožnja z njimi preprostejša in zabavnejša. Se je pa marsičesa treba na novo privaditi, predvsem načrtovanja poti in polnjenja, kar lahko vzamemo kot izziv za možgane.« Obstajajo pa že električna vozila, ki so sama sposobna načrtovati pot in točke polnjenja. »Treba je zgolj vnesti cilj, do katerega želimo priti.« Andrej je prepričan, da je realno pričakovati, da bodo leta 2035 električni avtomobili v veliki večini. »Hkrati pa ne bi bilo v redu, če bi takrat vozila na fosilna goriva kar prepovedali. Z napredkom tehnologije in povečanjem proizvodnje električnih avtomobilov bodo klasično gnana vozila itak postala neprivlačna in predraga. Ko so v dveh desetletjih parne lokomotive zamenjali z električnimi in dizelskimi, so to dosegli brez prepovedi.«
Polnilni parki
»Če imate hišo oziroma dostop do električnega priključka, potem s polnjenjem ne boste imeli problemov. Druga zgodba so bloki, kjer živi veliko ljudi.« Andrej pove, da so v pripravi že nekateri ukrepi. »Najboljša rešitev za večstanovanjske zgradbe bodo 'polnilni parki', kjer bodo stanovalci blokov lahko polnili po tarifi, primerljivi gospodinjski. Nekaj podobnega že imajo na Švedskem. Je pa problem polnilnic hkrati priložnost za proizvodnjo polnilnih postaj in posledično ustvarjanje delovnih mest z visoko dodano vrednostjo. Poleg tega se bodo odprla delovna mesta za monterje postaj, elektroinštalacij in nadgradnjo omrežja. Če gledate na problem iz tega zornega kota, postane priložnost tudi za Slovenijo.« V prihodnosti, je prepričan, bo hitrih polnilnic dovolj. »To namreč postaja dober posel, ta pa vedno pritegne investitorje. Dokler je bilo premalo električnih vozil, hitre polnilnice niso bile finančno vzdržne in so investitorje odbijale.« Čeprav polnjenje baterij traja dlje kot točenje bencina v rezervoar, nas to ne bi smelo spravljati v stres. »Ko bodo polnilnice urejene tako, kot je treba, bo polnjenje mačji kašelj. Avto se bo polnil brez naše prisotnosti, postopek, ko v avtomobil vtaknemo vtičnico, pa nam bo vzel le še nekaj deset sekund. Če verjamete ali ne, sam za polnjenje električnih vozil, ki jih uporabljam za kratke razdalje, porabim precej manj časa, kot sem ga prej na bencinskih črpalkah. Več časa mi vzame samo še hitro polnjenje, ki pride v poštev le na dolgih poteh, pa še to le daljših od 300 km.«
Kaj pa elektrika?
Zaradi elektrifikacije bo treba povečati proizvodnjo električne energije. Kako? »Proizvodnja bo temeljila na obnovljivih virih in tistih s čim manjšim ogljičnim odtisom: sonce, voda, veter, geotermalna energija, v prehodnem obdobju tudi jedrska. Pa tudi sicer električni avtomobili za energetiko ne bodo predstavljali največjega problema. Če bi se ves vozni park Evrope elektrificiral, bi potrebovali približno 25 odstotkov več električne energije, kar za obdobje do leta 2035 ni nekaj nemogočega. Večji problem kot količina električne energije so že sedaj konice v porabi, kar pa za električne avtomobile spet ne bi smel biti problem, saj jih lahko polnimo tedaj, ko je poraba v omrežju nizka. Nekaj vozil že zmore tudi vračati energijo iz baterije, kar bo v prihodnosti uravnotežilo porabo.« Kako ljudi prepričati, da bodo polnili takrat, ko bo energije veliko in bo zato cenejša? »Zelo preprosto – z ustrezno cenovno politiko in večtarifnim sistemom. Tisti, ki bo smotrno polnil, se bo še vedno lahko vozil zelo poceni. Za prilagajanje porabe tarifnemu sistemu tudi ne bomo izgubljali časa, namesto nas bo to počela digitalizacija, ki je že sedaj dovolj razvita in tehnično možna.«
Nadaljevanje prispevka si lahko preberete v reviji Jana, št. 48, 28. november, 2023.
