Morda bom zvenela kot budala, ampak mi res ni jasno, kaj špila moji psički. Stara je osem mesecev in je čisti norček. Ne more se nehati igrat s psi in z ljudmi. Ker imamo blizu park, kjer je vedno vsaj nekaj spuščenih psov, se mi zdi to super, saj vidim, da ji laufa druženje in to. Samo folk je pa res čuden. Recimo: moja med tekanjem skače na pse in jih kao naskakuje, lastniki pa se bunijo, da je dominantna in seksualna in naj me bo sram, ker ji tega ne preprečujem. Meni se ne zdi dominanten značaj in to s seksom mi tudi ne štima, ampak vsi ti pasji pacienti me pa opominjajo, da ji tega ne smem dovoliti in naj jo privežem ter odpeljem, kadar se ji skače po psih. Ampak ona skače tudi po meni, doma, kadar se igrava. Kadar je pač vesela. Takrat ne neha skakati name, faco ob tem pa ima hepi in nič seksualnega ali dominantnega ni v ničemer. No, in zadnjič je bilo v parku pet psov in so se igrali in lastniki so stali ob strani in čvekali. Ko sem pripomnila nekaj pasjega, so me preslišali. Ta pasja učilnica je zame mučilnica. O. K.., jaz sem zanje amaterka in pač nisem del njihove ekipe. No, v zvezi s skakanjem sem pa ipak malo zmedena. Ali me ta ignorantski folk obsoja, ker hoče samo, da grem stran, ali pa je lazenje na pse (in name) res nekaj nevarnega? (Dominantnega že ne, to vem). Saj meni ni do te bedne pasje raje, ki ve vse o moralnih vertikalah, trpim jih samo zato, da se moja psička lahko igra z njihovimi psi, ampak če mi ponavljajo, da jo moram takoj sterilizirati, ker je to nabijanje psov nezdravo, in da mi mora biti zaradi nje nerodno, bi pa rada vedela, zakaj so v zvezi s tem vsi tako zaj*** ? Je res nekaj na tem kao »zdravju« blablabla? Da samo moja pleza po drugih psih in ljudeh, ne verjamem, da nihče od teh ljudi ne razume psov, pa tudi ne. Tenks, M. L.

Psi naskakujejo zaradi zelo različnih razlogov, ne samo zaradi dveh, dominiranja in seksualnih vzgibov. Naskakovanje vključuje pozivanje k igri, sprostitev različnih napetosti, ki jih povzročajo sreča, navdušenje, iskanje pozornosti, izzivanje in še in še. Različni psi naskakujejo ob različnih priložnostih, posploševanje pasjih stanj pri cenjeni kinološki stroki, ki s skrbno opazuje pasje vzorce, pa je kljub vsemu samo ugibanje na osnovi opazovanih vzorcev. Mita o naskakovanju, ob katerem gre za ali seks ali nadvladovanje, sta dovolj preprosta, da se nanje sveto obeša množica lastnikov psov. Ob tem ljudje hitro prezrejo lastno, zelo dragoceno orodje za ocenjevanje stanj –  intuicijo. Opazovali ste in opazili, da gre pri vaši psički za fizično izražanje trenutnega psihičnega stanja – največkrat navdušenja. Kadar je zelo navdušena, pozitivno energijo pokaže z naskakovanjem, in to je povsem normalno, saj ji še nihče ni pokazal in povedal, da tak pasji jezik ni sprejemljiv. Družba vidi naskakovanje kot packarijo, zato se pse uči, da tega ne počnejo. Naskakovanje je neželeno in pika. Zdaj pa takole: če vas psičkino naskakovanje moti, ga preprečujte, korigirajte in ustavljajte. Sterilizacija s tem nima in ne bo imela nič, tudi dirkanje po samotnih travnikih psički ne bo vzelo toliko energije, da se ne bi uspela naskakovalno izražati, saj pri vašem vprašanju ne gre za gibalni, temveč za izrazni koncept. Hiperaktivni psi so pogosto zelo bistri, pomešani med druge pse pa zaradi naskakovanja lahko zaidejo v pretep, zato razmislite – preventivno, v dobro kinoloških znancev in vaše psičke, delujte proaktivno in se ji ob naskakovanju umikajte ter se ji ne smehljajte več. To bo za začetek dovolj, da bo poiskala drugačen način za izražanje sreče, ob katerem bosta obe enako veseli, kot sta bili doslej. In ne pozabite na svoj notranji glas – na intuicijo. Obilo zabave v olikanem svetu!

Mačji spopadi

Imam mačko, ki živi z menoj že od rojstva, zato sem mislila, da jo dobro poznam, problem pa se je pojavil, ko se je k meni priselil moj fant s svojo mačko enake starosti in enakega spola. Mislila sem, da bo to zanju in za naju mega, predstavljala sem si, kako se bomo imeli fajn, in fant mi je verjel ter se priselil, zdaj pa je vse skupaj moreče in grozno. Med mačkama in med nama s fantom je napeto, ker se mački sploh ne preneseta, in ne verjamem več, da se sploh kdaj bosta. Njegovo mačko sva uvajala počasi, po navodilih, in pričakovala sva težave ter grobost, na žalost pa se po enem mesecu še zmeraj sovražita. Vsak dan se tepeta. Iz čistega miru se začne scena. Najprej buljenje in pihanje, napihovanje, kremplji, potem spopad, dirka, potem čakata in spet boj. Moja napada njegovo za vrat (ja!), njegova se včasih brani, včasih pa samo mijavka in jo morava rešiti, včasih pa je ona tista, ki začne izzivati. Poskusila sva vse vzgojne vaje za mir med mačkami, ampak pri naju nič od tega ne deluje. Vem, da je čas prilagajanja dolg, vseeno pa sumim, da pri naju nikoli ne bo vse v redu. Zaradi njunega nasilja sva oba s fantom zelo napeta. Prepirava se, ker vsak drži s svojo mačko, jaz pa se ob tem počutim še dodatno krivo, ker je imel fant prej najemniško stanovanje in zdaj nima nič, jaz pa sem bila tista, ki sem se delala pametno in sem trdila, da bo vse v redu. Obe mački sta sterilizirani in zdravi, mene pa zanima, kaj lahko zdaj sploh še narediva.
D. D.

Vajino poseganje med mački ne prispeva k napredku in zapleta mačjo komunikacijo, zato je čas uvajanja daljši, kot bi bil, če bi ob pretepih počeli kaj čisto svojega, pa čeprav samo na videz. K poznavanju mačjega značaja sodi podatek iz življenjske prakse – mačke so izraziti samotarji oziroma take vrste zveri, ki jih najprej najbolj skrbi za lastno zadnjico. Tiste muce mace, ki živijo v parih ali skupini, sčasoma lahko postanejo tolerantne do drugih, občasno se celo igrajo in čistijo druga drugo, večji del časa pa, ne glede na vse, preživijo vsaka zase. Vajini mački bi morali pridobiti čas zase – čas, v katerem bosta uredili, kar morata urediti, brez vašega poseganja med njiju. Morda se ne bosta nikoli oboževali in pogrešali, kljub temu pa je tudi čas hierarhičnega rangiranja kakovosten čas, saj ju take vrste komunikacija motivira k budnosti in poživlja njune mačje trenutke. Fantu predlagajte strpnost v časovnem okvirju šestih mesecev. V tem času pazita na korekten medsebojni odnos in ne posegajta med mački. V pomoč so vama lahko mačje ovratnice s feromoni –  pomirjujočimi, sintetičnimi hormoni, pa tudi čisto navadna vrata med prostori, za ločevanje mačk med vajino odsotnostjo. Menjajte prostore osamitve –  včasih naj bo ena v enem in drugič v drugem prostoru in včasih naj ena mačka dobi hrano druge, da se bosta navadili na osebne vonjave v različnih odtenkih. Pommebno je tudi, da svoji mački v mirnem času vsak dan sproti izkazujete ljubezen v potrditev.

Več v reviji Zarja Jana št. 37, 10.9.2019