Vsako leto zaradi gripe umre kar nekaj ljudi. Gre v glavnem za kronične bolnike in starejše od 65 let, kar kljub tragiki izgube nekako lažje sprejmemo, kot kadar gripa pokosi mlajše, sicer popolnoma zdrave ljudi. Strokovnjaki pri nas in v tujini tega ne znajo pojasniti, vendar sumijo, da gre za večinoma sekundarne okužbe, za nove vrste virusov ali tako imenovano citokinsko nevihto ter premalo cepljenih prebivalcev.
Dr. Amesh Adalja, profesor in specialist za zdravljenje nalezljivih bolezni na znanem Univerzitetnem centru Johns Hopkins je pojasnil, da so citokini snovi, ki onemogočajo virusom, da bi se širili. Sprožijo znane znake gripe, od bolečin v mišicah in sklepih do visoke vročine, ki je za gripo značilna. Ti znaki torej niso delo virusov, temveč imunskega sistema, zato ima tako veliko bolezni zelo podobne znake. Pri nekaterih ljudeh pa se obrambni mehanizem preburno odzove, kar lahko naredi celicam precej škode, še posebno na dihalih.
Nekateri virusi so si v sorodstvu. Ameriški strokovnjak navaja, da so bili v svojem času nekateri novi virusi (vendar v sorodstvu s starimi), kot sta bila virusa španske gripe (leta 1918) tipa A in podtipa H1N1 ali virus pandemske oziroma svinjske gripe (leta 2009), prav tako tipa A in podtipa H1N1, usodna za več smrti mladih ljudi. Ena od teorij je, da je v takih primerih imunski sistem hudo obremenjen, ker tega virusa še nikoli prej ni zaznal, da se tako pretirano odzove in napade tudi popolnoma zdrava tkiva v dihalih in drugih organih, kar lahko bolnika stane življenja. Ugibajo tudi, da so tisti, ki so umrli zaradi ptičje gripe (tipa A, podtipov H5N1), preminili zaradi pretiranega imunskega odziva. Novejši virusi tako pokončajo tudi mlajše bolnike, starejših pa ne, ker so bili verjetno že kdaj prej izpostavljeni podobnim virusom. Eden od poskusov je pokazal, da si ti virusi prizadevajo priti čim globlje v tkivo dihal, s tem povzročijo pljučnico in tako izzovejo pretiran imunski odziv.
Nevarne so sekundarne okužbe. Nekateri bolniki lahko umrejo že v nekaj dneh ali celo urah, pri drugih pa bolezen traja dlje časa. To omogoča drugim mikrobom (predvsem bakterijam, kot so stafilokoki in streptokoki), da prav tako napadejo bolnika, ki se že bori z virusi gripe. Taka okužba lahko poškoduje organe, povzroči pljučnico, mikrobi pridejo v krvni obtok, kar pa spet sproži druge vrste odgovor imunskega sistema. Posledica je lahko sepsa in smrt. V ameriškem centru za nadzor bolezni ocenjujejo, koliko ljudi več je zaradi gripe umrlo v neki sezoni. Toda tudi ta ocena lahko »zgreši« mlajše ljudi, ki so na primer umrli zaradi srčnega infarkta, ki ga je povzročila gripa. Za ljudi, ki pa imajo bolezni dihal, pomeni gripa še večje težave z dihali. Bolniki s sladkorno boleznijo imajo že zaradi te bolezni poškodovan imunski sistem, zato so tudi dojemljivejši za okužbe z virusi gripe.
Posebno ranljiva skupina so nosečnice, ki so v dvakrat večji nevarnosti, da zbolijo za gripo in potem zapleti, ker so v stalnem stanju imunosupresije, da imunski sistem ne bi povzročil zavrnitve ploda. Zato lahko pri njih virusi prodrejo globlje v tkivo in tudi hitreje. Poleg tega ima nosečnica zaradi ploda stisnjena pljuča, kar zmanjša dihalno sposobnost. Zaradi tega ima njeno telo manj kisika, to lahko povzroči hipoksijo, kar poškoduje organe v nekaj minutah.
Citokinska nevihta. Avstralski strokovnjak prof. dr. Dominic Dwyer, ki poučuje na univerzi v Sydneyju se pridružuje mnenju ameriškega kolega, da zaradi gripe in njenih zapletov ne umirajo le starejši ljudje in kronični bolniki. Kot vzroke našteva sekundarne okužbe, torej tiste, do katerih pride, ko bolnik že ima gripo. Za citokinsko nevihto pa pravi, da ni znano, zakaj se zgodi. To je, kot rečeno, pretiran imunski odziv na okužbo, ki lahko pljuča napolni s tekočino, in tako se zgodi, da sicer zdrav človek z gripo umre, četudi je mlajši. Po njegovem mnenju je možno, da gre za genetsko predispozicijo.
Še vedno pa so zaradi gripe najbolj izpostavljeni starejši od 65 let, kronični bolniki in majhni otroci. V Italiji se je nedavno zgodilo, da je zdravnika obiskal 15-letnik z gripo, ta pa ga je poslal domov z običajnimi priporočili: počivanje, veliko tekočine, zdravila za lajšanje težav, ki se dobijo v lekarnah brez recepta. Fant je doma doživel miokarditis (vnetje srčne mišice) in umrl. Pri mlajših ljudeh je nevarnost tudi, da zdravniki njihovih težav morda ne jemljejo dovolj resno (češ, saj so premladi, da bi lahko imeli zaplet, ki je največkrat značilen za starejše).
Več v reviji Zarja št. 8, 19. 2. 2019.
