»Poprtnike sta pekli že moja stara mama in mama. Moji spomini iz otroštva na božič in božični kruh ali poprtnik so res nepozabni in veličastni. Otroci smo takrat dobili zelo velik kos poprtnika, tega belega in dišečega prazničnega kruha. Postavili smo si ga na glavo, da smo videli, koliko bomo zrasli prihodnje leto. Bil je okrašen s kito in ptički iz testa. Nekateri so bili okrašeni tudi z letnico leta, v katero smo vstopili, s kratico STK, ki označuje svete tri kralje, ali pa je bila na sredini podoba Jezuščka v jaslicah,« pripoveduje Milka Debeljak iz vasi Gornje Retje pri Velikih Laščah, članica društva podeželskih žena Velike Lašče in nekdanja dolgoletna predsednica tega društva. Ker je velika ljubiteljica domače peke, je na njeni mizi za praznike tudi rozinova, makova in pehtranova potica.
V družini jih peče že peta generacija
»V naši družini zdaj poprtnike peče že peta generacija, saj mi pri peki večkrat pomagajo vnuki. Imam sedem vnukov, ki jih že zanima naša družinska tradicija peke. Poprtnike spečem na dan pred božičem, 24. decembra, običajno pa tudi 6. januarja, na praznik svetih treh kraljev. Z družino jih pojemo, dokler so sveži.«
Od kraja do kraja se okrasje razlikuje
Poprtnike po tradiciji pečejo v Velikih Laščah s širšo okolico, torej tudi v Dobrepoljski, Ribniški in Loški dolini ter na Notranjskem. Vendar se okrasje po različnih krajih nekoliko razlikuje. Okrasje na poprtnikih ima tudi svoj pomen. »Pri nas ga okrasimo s testeno kito, ki simbolizira povezanost v družini in s testenimi ptički, ki so simbol Sv. duha, ta naj bi varoval družino in njihovo zdravje kakor tudi živino v hlevu. Podoba Jezuščka na sredini poprtnika simbolizira rojstvo in obdarovanje svetih treh kraljev,« razloži gospa Milka, ki poprtnik peče tako v krušni peči kot v navadni pečici. »Priprava in peka poprtnikov je lep družinski obred in običaj, zato ga je lepo ohranjati za zanamce. Postrežemo ga lahko za božični zajtrk, zraven pa ponudimo belo kavo ali čaj,« pravi Milka Debeljak.
Več v Zarji št. 50, 13.12.2016
