Pravzaprav nič. Za zdaj, če ne boste pravočasno ukrepali. Utrujenost, ki se je nikakor ne moremo znebiti, zraven pa se prihuli še brezvoljnost, skoraj depresivnost, vse to je mogoče tudi znanstveno razložiti. Premalo gibanja, sedenje in počivanje oziroma poležavanje pred televizijo povzročajo, da se poslabša pretok krvi po telesu. Znano je, da ženske rado zebe v noge, še posebno če pri delu ves dan sedijo. To je posledica slabega pretoka krvi, ki se popravi, ko se začne ženska gibati. S pospešenim pretokom krvi dobijo naše celice dovolj hrane in kisika. Če pa je krvni obtok upočasnjen, če iz kakršnega koli razloga (vzrok so lahko tudi bolezni) celice ne dobijo dovolj hrane in kisika, počasi pride do številnih zapletov in bolezni: od težav z dihanjem do motenj v vseh organih, vrtoglavice, brezvoljnosti, utrujenosti. Toda to so šele prvi znaki, prvi alarmi, ki jih celice zaradi premalo hrane in kisika pošljejo telesu. Če se za to ne boste zmenili, se motnje povečujejo in lahko prizadenejo vse organe in njihovo delovanje. To pomeni motnje v delovanju pljuč, srca, jeter, ledvic, pa tudi možganov. Ljudje, pri katerih je krvni obtok oslabljen, imajo na primer težave s spominom, s koncentracijo, slabo se počutijo, nimajo volje za nič. Oslabljen je tudi njihov imunski sistem. Vsaka okužba, vsak virus ali bakterija jih lahko položi v posteljo.
Krvne celice drugim celicam, kot rečeno, prinašajo hrano in kisik, odnašajo pa odpadne snovi. Kisik pride v telo skozi pljuča, srce črpa kri s krvnimi celicami, obloženimi s hrano in kisikom ali z odpadnimi snovmi, ki potujejo po telesu. Če krvni obtok slabo deluje, je to škodljivo tudi zato, ker se v telesu kopičijo odpadne snovi, ki jih kri ne more dovolj hitro izločati.
Recept: gibanje in zdrava hrana
Kaj torej storiti, da bo kroženje krvi v našem telesu optimalno? Najprej je treba poskrbeti za dovolj gibanja. Kavč pred televizijo naj zamenjajo popoldanski sprehodi. Tudi sneg in morda že mrakoben večer sta lahko romantična osvežitev. Takoj se boste počutili bolje. Gibanje naj postane redno, pa bo krvni obtok deloval kot naoljen stroj. Poleg tega lahko telesu, ki je v zadnjem času utrpelo malo večjo škodo, pomagamo tudi s prehranskimi dopolnili. Koristna pri teh težavah so tista, ki dajejo celicam kisik, pa dodatki z ginkom bilobo, kobaltom, evkaliptusom, niacinom, kajenskim poprom in tudi aspirin bo pomagal.
Koristne bodo menjajoče se hladne in tople kopeli (knajpanje), masaže, joga, metode za sproščanje, prijetna glasba. Pri hrani naj težke in mastne jedi zamenjajo lažje zelenjave jedi, sveže sadje, solate, pa tudi kakšen kozarec rdečega vina (če ste med prazniki pretiravali z njim, ga raje nekaj časa ne pijte, da si bodo vaša jetra spočila in se regenerirala), ribe, ribje olje. Izogibajte se mlečnim beljakovinam, razen v jogurtu, izogibajte se sladkim jedem in pijačam, izdelkom iz bele moke, hitri in ocvrti prehrani. Na krvni obtok slabo vplivajo tudi stres, jeza in kajenje.
Vpliv svetlobe
Znanstveniki so že pred precej leti odkrili, da človekovo notranjo biološko uro uravnavajo tako imenovani cirkadiani ritmi. Poenostavljeno jim lahko rečemo človekova notranja ura, ki skrbi za vse dražljaje, od zaspanosti do lakote. Človek je bil od nekdaj »narejen« tako, da je deloval v 24-urnem časovnem krogu: 12 ur naj bi delali oziroma bili budni in 12 ur počivali. Človekova notranja ura deluje navznoter, vendar pa jo uravnavajo dejavniki od zunaj. Najmočnejši med njimi je svetloba. V pradavnini je človek zaspal, ko se je stemnilo, in se zbudil, ko se je zdanilo. Kar je pozimi pomenilo, da je večji del dneva spal. Danes je to nemogoče. Umetna svetloba je ustvarila možnosti, da ljudje delamo oziroma smo dejavni tudi, ko je zunaj tema. Na to smo se privadili, vsaj delno. Vendar nastanejo problemi, kadar ljudje svoj notranji ritem porušijo in hodijo spat še dosti pozneje, kar se dogaja med prazniki. Da sploh ne omenjamo, da so pozimi dnevi krajši od noči. Naša notranja ura zato doživlja stalne motnje, to pa nam sčasoma dela težave in vpliva na naše zdravje. Dokazano je, da so ljudje zaradi motenj »notranje ure« oziroma cirkadianega sistema bolj bolni. Dve raziskavi, ki so ju delali v letih 1994 in 2001, sta dokazali, da je bilo med ženskami, ki so delale v nočni izmeni, 30 odstotkov več tistih, ki so zbolele za rakom dojke. Pri moških pa so znanstveniki ugotovili, da je med nočnimi delavci enkrat več bolnikov z rakom prostate. Prav tako je največ depresivnih ljudi v krajih s polarno zimo, ko v tem letnem času skoraj ni dnevne svetlobe.
Vse to nam daje tudi nedvoumno sporočilo, kako ravnati, da bomo pregnali utrujenost, slabo voljo in depresijo, za katero mnogi napačno mislijo, da je posledica obžalovanja, ker so prazniki tako hitro minili. Gibanje na svežem zraku, pa čeprav je hladen, bo vsakogar poživilo. Pomagala bo bolj zdrava hrana, koristilo bo tudi spoštovanje novoletnih sklepov (prenehanje kajenja, hujšanje) in seveda dovolj spanca. V posteljo se je najbolje odpraviti najpozneje med 22. in 23. uro. Res pa je, da imamo ljudje različne potrebe po počitku. Nekateri potrebujejo osem ur spanca, drugi spet manj ali več, pomembno pa je, da ga je dovolj.