V svetu smejalni klubi niso novost, tudi v tečaj smejalne joge se lahko vpišete, in člani se že dolgo ne skrivajo v zaprtih prostorih, temveč delajo svoje vaje kar v parku. V svetovnih prestolnicah ni nobena redkost videti skupino ljudi, ki se sredi parka zvijajo od smeha, že trenutek za tem pa se resni poglobijo vase.

V času finančne krize, preteče recesije, vse večje brezposelnosti, klimatskih sprememb in vseh drugih tegob se povprečni človek nasmehne le še 15-krat na dan, kar je trikrat manj kot pred 40 leti, ko se je nasmehnil kar 45-krat na dan in je za smejanje porabil skoraj 20 minut. Gibanje je torej očitno: postajamo resni, namrgodeni, celo čemerni. K sreči se pri otrocih za zdaj ni še nič spremenilo in tako se naši malčki nasmehnejo prav tako pogosto, kot smo se nekoč mi, sicer nič manj kot 400-krat na dan. Šteje vsak dvig ustnih kotičkov, ki se ukrivi v smeh.

 Smeh je pol zdravja
Medicinske raziskave dokazujejo, da je smeh koristen za zdravje, saj tisti, ki se veliko smejijo, pogosteje globoko dihajo in tako vdihnejo več kisika. Seveda se potem tudi laže zberejo za delo, saj so njihovi možgani bolje prekrvljeni. Smeh zaradi boljše telesne prekrvitve dobrodejno deluje na srce in krvni obtok, prav tako pa na naše počutje, saj se med smehom obilno izloča endorfin, hormon sreče. Vse bolj prepričljivi so dokazi, da smeh preprečuje rast celic v različnih tumorjih. Ja, zdaj nam mora medicina dokazovati, da je smeh res zdrav, a tudi stari slovenski pregovor, da je smeh pol zdravja, nas opozarja, da so se nekoč raje smejali in smehu bolj zaupali kot mi.

 Kaj se dogaja med smehom?
Pa saj ni treba razlagati, da se med smehom čudovito sprostimo, vsakovrstne napetosti popustijo in počutje se opazno izboljša. A sodobnemu človeku največ povedo številke, zato si postrezimo z njimi: ste vedeli, da se med smehom aktivira do 300 mišic? Od tega 17 na obrazu: dvignejo se obrvi, nosnice se razširijo, mišice ličnic dvignejo ustne kotičke, oči se zožijo in neredko se zaradi tega aktivirajo tudi solzni mešički. Brez medicinskih razlag se temu že od nekdaj reče – nasmejati se do solz. In ko se tak smeh pomiri, se počutimo izjemno sproščene in razbremenjene.

 Smeh povezuje
Intuitivno vemo, da je smeh pomemben povezovalec, zato zaljubljenci na vprašanje, zakaj ljubijo partnerja, pogosto rečejo: ker me zna spraviti v smeh. V zelo zabavni družbi pa lahko dobimo tudi smejalnega mačka. Se spomnite kakšnega prav posebej zabavnega večera, ko ste se zaradi spontane domislice še ves večer nezadržno smejali na ta račun? Če vas je zjutraj bolelo v trebuhu, je bila to mišična utrujenost smejalnih mišic v trebuhu. Pri smehu namreč mišice potisnejo zrak iz pljuč s hitrostjo nič manj kot 100 km/h. Tisti, ki se radi družijo z zabavnimi ljudmi, vedo, da ni čisto nemogoče, da se zaradi smeha človek celo – polula v hlače. Vse to priča o intenzivnem delovanju notranjih mišic v predelu trebuha, pa vse do nog.

 Režanje kot grožnja
A nasmejan človek ne koristi le samemu sebi, tudi okolju je koristen. Smeh je že od nekdaj veljal za komunikacijsko sredstvo. Nekoč je bil njegov pomen povsem drugačen od današnjega, saj je kazanje zob pomenilo grožnjo. Na tiste časa nas opominja dvoumni pomen besede režanje, ki pomeni tako glasen smeh z odprtimi usti kot grožnjo, še posebno pri živalih. Kazanje zdravih zob pomeni kazanje močnega in nevarnega ugriza. V skupini pa je medsebojno kazanje zob pomenilo povezovalno gesto, s katero si je skupina krepila občutek vzajemne povezanosti in združene moči. Morda kakšni navijaški rituali še zmeraj vsebujejo del teh nagnjenj.

 Smeh pomeni izkazovanje simpatije. Tudi neznani osebi, ki nam je všeč, se nasmehnemo. A najboljši je smeh v dvoje z osebo, ki jo imamo radi, v družinskem krogu, s prijatelji. Kot rečeno: za mnoge je skrivnost trdnega zakona prav v zmožnosti, da se zakonca skupaj smejita.

Jana št. 16/ 2012