Mnenja

Otroci niso vreča krompirja

Sonja Grizila
9. 6. 2020, 11.39
Posodobljeno: 9. 6. 2020, 13.27
Deli članek:

Shutterstock
Oče je po pričanju očividcev ves čas neprizadeto stal zraven, z materjo svojih otrok se ni hotel pogovoriti, čeprav ga je prosila.

Ne poznam mame, ki so ji pred tremi meseci v grozljivem štiriurnem maltretiranju odvzeli otroke, ki jih še zmeraj ni videla. Če bi se malce potrudila, bi seveda izvedela, kdo je, a kaj ko se z menoj ne bi smela pogovarjati. Zato sem pač našla drugo možnost oziroma je druga možnost našla mene, kot odziv na članek v prejšnji Zarji Jani. Gre za znano in kredibilno osebo, ki je med drugim zapisala tole: »Vsi, ki mamo poznamo, nekateri od otroštva, lahko rečemo le, da je Mama z veliko začetnico, izredno skrbna, močna in dobra oseba, ki se je otrokom stoodstotno predajala in posvečala, ter da se ji dela velika krivica, njej in njenim otrokom. In za to res ni opravičila. Žal je dobila ta Mama (mislim, da prejšnji  četrtek ali  petek) s sodišča odločbo, da mora z omrežja umakniti vse, kar je objavila in kar je deljenega, ter strogo prepoved komuniciranja z novinarji. Sicer bo sledila denarna kazen. Ali nismo demokratična, svobodna država? Absurdno. Hvala vam, ker si upate, ker ste.«

V manj demokratičnih časih smo pisali o mnogih podobnih zgodbah, veliko se jih je prav s pritiskom javnosti rešilo ugodno – za otroke. Zdaj se mnoge zadeve potlačijo v skrivalnice, ki se imenujejo varovanje podatkov. Sodnica (njeno ime pa poznam) je zagrozila mami s kaznijo, če bo spregovorila, prav, pa bom povprašala tiste, ki zadevo poznajo od blizu. In jih ne more nihče kaznovati. Tudi obupana mama pred tremi meseci ne bi dajala zadeve v javnost, upajoč, da se bo zaplet hitro rešil, a kaj ko se je lov na otroke odvijal kar na ulici, da so ga lahko vsi videli. In posneli. Spomnimo – maja so nas pretresli prizori vrišča in joka dveh triletnih deklic in devetletnega fantiča, ki so jih lovili štirje policisti, dva sodna izvršitelja, en pomočnik, prisotne so bile tudi štiri socialne delavke. Otroci so se kar štiri ure upirali, da bi šli k očetu, sodni izvršitelj je poklical sodnico in zahteval, da odvzem otrok prekine, pa ni hotela, češ da naj odvzem izpeljejo do konca. Oče je po pričanju očividcev ves čas neprizadeto stal zraven, z materjo svojih otrok se ni hotel pogovoriti, čeprav ga je prosila. In razlog za odvzem? Nobenega zanemarjanja in zlorab, ampak to, da je mati kar 26-krat zavrnila očetove stike z otroki. Poznavalci pravijo, da so se stiki odvijali po receptu: oče je prišel, otroci so se razbežali, on pa takoj na policijo prijavit, da mu bivša otrok ne da. In zakaj se otroci tako strašno upirajo, da bi bili pri očetu? Kje je kakšno izvedensko mnenje? Otroci so v šoli, vrtcu, pri sosedih, na CSD in pri zdravniku zatrjevali, da hočejo biti pri mami. Globljega vzroka očitno ni nihče raziskal. Morda ga raziskujejo zdaj? In vendar je zaradi tega sodnica odvzela mami skrbništvo. Grožnja se očitno izpolnjuje, na sodišču se nič ne premika, spisa očitno še ni na višjem sodišču, mama pa ne sme v šolo in vrtec (sodnica je kar sama prešolala otroke), da bi vsaj pobožala otroke, ker so ji stiki prepovedani. Niti pisati jim ne sme. Ljudje, ki poznajo nekdanji zakonski par, pravijo, da je za otroke izključno skrbela sama mama in da je oče postal oče šele potem, ko sta se razšla – predvsem zato, da bi jo kaznoval in držal v šahu. Nihče ni razložil, kakšne naj bi bile večje koristi za otroke pri očetu. Je kdo naročil psihološki profil obeh staršev? Prijateljica, ki oba pozna, pravi, da je oče izredno inteligenten, bogat, prihaja iz vplivne družine, izvrsten manipulator in popolnoma brez empatije. Kot šolski primer iz knjige Ne stopajte več po prstih o življenju z osebo, ki ima mejno osebnostno motnjo. Takšen človek pa je pretrd oreh za socialne delavke in sodnice.

Družinska sodišča so nastala zaradi tega, da bi bili mučni postopki, v katere so vpleteni otroci, čim krajši in čim bolj strokovni, navsezadnje ima država širok nabor družinskih strokovnjakov, mediatorjev in zagovornikov otrok. Ne pa, da se med seboj koljejo odvetniki, kot da so otroci vreča krompirja. To, da so otroci tri mesece brez stikov z materjo, prisilno z očetom, ki ga očitno ne marajo, je škandal, ki se ne sme zaviti v vato varovanja podatkov, prepovedi stikov z novinarji in groženj s kaznimi. Duh je ušel iz steklenice tisti hip, ko sodnica ni hotela opustiti lova na otroke, in zdaj nas zanima marsikaj. Zaradi koristi teh in drugih otrok, ki se bodo znašli v kolesju osebnih nesporazumov in strokovnih šlamparij. Hoteli bomo vedeti, pa čeprav nam boste grozili.

 Zarja Jana št. 23,8. 6. 2020