Nasveti

Vztrajnost je božja mast

Sanja Lončar
8. 6. 2020, 22.42
Posodobljeno: 8. 6. 2020, 22.50
Deli članek:

Zarja Jana
Vztrajnost je božja mast


Zaradi težav z jetri sem se odločil za posvet pri znanem zdravilcu. Gospod mi vliva zaupanje, šokiral pa me je dolg seznam prehranskih dopolnil, ki bi jih po njegovem priporočilu moral jemati, da odpravim težavo. Jih res potrebujem toliko? In za koliko časa? Izračunal sem, da bom le za te dodatke porabil okrog 240 evrov na mesec. To ni malo denarja, zato bi rad slišal tudi vaše mnenje, ali jih je res smotrno jemati, zakaj v tako velikih odmerkih in koliko časa. Polde K.

Pozdravljeni! Hvala za vse vaše zelo uporabne nasvete. Tokrat imam tudi sama težavo in me zanima vaš pogled nanjo. Po kemoterapiji imam namreč povsem razsuto prebavo. Bolj driskam, kot prebavljam. Kako si lahko pomagam in koliko časa moram vztrajati, da bom prišla na »zeleno vejo«? Bo tedenska kura probiotikov dovolj ali potrebujem še kaj močnejšega? Slišala sem, da pomaga tudi aloe vera, pa vidim, da je teh pripravkov zelo veliko. Eni stanejo nekaj evrov, drugi pa skoraj 30 evrov za liter. Je kakšna razlika med njimi ali je to le »marketing«? Jožica iz Polzele.

Moč ni vse!  Tiha voda bregove dere. Namesto moči je glavna sila, ki nas zdravi in obnavlja, vztrajna podpora. V sodobnem času, ko večina ljudi meni, da se vse da urediti s pritiskom na pravo tipko, s pravo aplikacijo ali čudežno tabletko, se vse bolj oddaljujemo od spoznanja, da je za vsak stvarni premik potreben čas. Veliko časa! Vem, da tega nočemo slišati! To ni glasba za naša ušesa. Tudi na predavanjih tej izjavi vedno sledi vprašanje: »Vem, pa vendar, ali bi se dalo hitreje?«

Tehnologija obnove telesa. Vsi vemo, da pri barvanju ne moremo nanesti nove plasti barve, dokler se prejšnja ne posuši. Vemo, da ne moremo speči kruha, če ga nismo najprej pustili vzhajati. Vemo, da mora rastlina najprej narediti dva lista, da iz njiju potem nastanejo štirje in iz teh osem. Le pri tehnologiji obnove telesa bi najraje le odrezali del, ki nagaja, in ga nadomestili. Mogoče bo tako potekalo zdravljenje v prihodnosti. Mogoče bomo res nova jetra »natisnili« s 3D-tiskalnikom. Dotlej pa moramo spoštovati naravni red, ki mu je podvržena tudi obnova naših organov.

V tabeli, ki jo objavljamo z dovoljenjem švicarske klinike Paracelsus, lahko vidite, da se tkiva različno dolgo obnavljajo. Najhitreje se obnavljajo celice sluznic, jetra pa so pri obnovi zelo počasna. Možgani in nekatere celice skeleta potrebujejo celo deset let, da se v celoti prenovijo.

(Tabela)

Tip celic

Potreben čas obnove

Epitel tankega črevesa

2–4 dni

Želodec

2–9 dni

Celice materničnega vratu

6 dni

Nevtrofilci

1–5 dni

Alveoli v pljučih

8 dni

Brbončice na jeziku *

10 dni

Celice črevesja

20 dni

Koža – celice epidermisa

10–30 dni

Beta celice trebušne slinavke*

20–50 dni

Kosti – osteoblasti

3 mesece

Kosti – osteoklasti

2 tedna

Rdeče krvničke

4 mesece

Jetra – hepatociti

0,5–1 leto

Maščobne celice

8 let

Srčnomišične celice

5–10 % na leto

Celice skeleta

10 % na leto

* Ugotovljeno na poskusih s podganami. Preostale vrednosti se nanašajo na človeške celice. Vir: Dr. Thomas Rau, klinika Paracelsus, Švica.

Navedene vrednosti so povprečne, kar pomeni, da če se zelo potrudimo, proces lahko pospešimo; če smo nemarni, pa ga sabotiramo in upočasnjujemo.

Zato v ajurvedi poznajo odtenke v staranju (prehitro, normalno in upočasnjeno staranje). Vendar pozor, tabela navaja čas obnove celic. Če jih je poškodovan manjši delež, bo en krog prenove dovolj. Ko pa bolezen ali agresivna zdravila poškodujejo veliko celic, se bodo za obnovo celotnega tkiva praviloma morale obnoviti večkrat. Več jih je poškodovanih, več generacij novih potrebujemo, da se težavo odpravi.

Začetek je najtežji. Zakaj na začetku potrebujemo veliko pomoči za majhen rezultat? Kdor vrtnari, bo najlažje razumel: seme potrebuje zelo veliko časa do vznika (ko navzven nič ne vidimo), potem pa skoraj polovico svoje vegetacijske dobe, da doseže šele velikost sadike.

Zamislite si ta proces v svojem telesu. Če smo neko tkivo uničili in je v njem ostalo zelo malo nepoškodovanih celic, se moramo zelo potruditi, da te sploh preživijo in se pravilno razmnožijo. Iz ene celice dobimo dve, ki ju moramo potem ponovno vzdrževati pri življenju, dobro hraniti in hidrirati, da se pravilno razdelita in dobimo štiri. Navzven se še vedno ne bo veliko videlo, ko pa jih  iz 16 nastane 32, iz 32 64, iz 64 128 in tako naprej, se vse zažene hitreje. Ves čas pa moramo skrbeti tudi za okolje teh celic, torej ustrezen pH, sestavo mikrobiote, hidriranost ..., saj te celice zdaj bivajo v zelo razdejani soseščini, kjer jim grozijo patogeni mikroorganizmi, vnetja, zakisanost ...

Zato pri poškodbah, pomanjkanjih in zastrupitvah potrebujemo na začetku nesorazmerno veliko hranil, pomoči pri razstrupljanju, koristnih mikroorganizmov, antioksidantov in podobnega, a so kljub temu učinki navidezno klavrni. Več ko bo zdravih novih celic, hitreje bo proces stekel, izkoristek zaužitih snovi bo boljši in bo tudi potreba po dodatkih začela upadati.

Prodaja »čudežev«. Čeprav je to tako logično, veliko ljudi še vedno upa, da bo znanost našla »čudežno molekulo«, ki bo pozdravila njihove težave. Verjemite, da ta ne bo prišla s himalajskega gorovja, iz Sibirije, z Andov ali iz pragozdov. Vse, kar potrebujemo, je že bolj ali manj poznano in dosegljivo. Težava je le v tem, da imamo napačna pričakovanja o tem, kako bi to moralo delovati.

Z oglasi nam perejo možgane in nas prepričujejo, da se vse reši le s pritiskom na pravo tipko. Zato odlično poslujejo vsi, ki obljubljajo, da vam bodo že do jutri reprogramirali DNK, vas z eno hipnotično seanso rešili travm preteklosti, vas olajšali za šest kilogramov v enem tednu, vas pred vsem hudim obvarovali s čudežno kodo, mističnim pripomočkom, mantro, zvokom, obeskom ali novim zdravilom in cepivom ...

In ko ena takšna rešitev ne zaleže, vam pridejo ponudit še izboljšano različico.

Ni čudežne odrešitve, ki bo prišla od zunaj. Dojeti moramo, da je vse v naših rokah in da je preprosto treba živeti drugače, če se želimo v svojem telesu drugače počutiti. (Ah, kako dolgočasen nasvet!)