Pa brž pridrvijo redarji in napišejo kazen. Pojasnila, da se bodo odstranili takoj, ko oddajo darovano hrano, ki je je veliko in je težka, ne zaležejo. Red je takšen in pika! Za nagrado, ker so mladi svoj prosti čas namenili človekoljubju, so dobili še denarno kazen. Namesto da bi redarji pomagali znositi hrano v stavbo, so raje opravili svojo uradno dolžnost. Zgodilo se je pred kratkim.
Morda niste opazili, ampak ravnokar se razplamteva polemika o davčnih blagajnah, ki so že dolge tedne osrednja tema domače politične scene in hkrati resna konkurenca slovenski loteriji, saj je obljubljena nagrada 15.000 evrov, če bomo pridno pošiljali račune na davkarijo. Finančna uprava RS (Furs) je v preganjanju goljufov celo tako zagreta, da je zagrozila šolam, ki prirejajo šolske tržnice in sejme, z denarjem pa napolnijo sklade, namenjene revnejšim učencem, da morajo izdajati račune in torej kupiti davčne blagajne. In potemtakem plačati davek za nekaj, kar so otroci s svojimi mentorji skuhali, spekli, pridelali, narisali, sešili in zlepili, da bi lahko šli tudi njihovi manj srečni sošolci na zimovanje ali izlet.
Seveda so se oči takoj uprle v cerkvene nabirke in obredje, ki se tudi odvija brez davčnih blagajn (imajo jih le v trgovinicah z nabožnimi spominki in literaturo), brez računov in seveda tudi brez davkov. Ampak to so vendar prostovoljni prispevki in darovi, se izvija Furs. Vsak pač da, kolikor da, in če nima, ne da. A res? Ko sem plačevala pogrebni obred in mašo, je župnik na vprašanje, koliko sem dolžna, kot iz topa ustrelil, da 72 evrov. Dobil jih je več, se pravi, da je bil tisti del od 72 evrov naprej res darilo, vse drugo pa storitev po nekakšnem ceniku. Ponekod dobijo naročniki pogrebnih storitev specifikacijo, koliko stane zvonjenje, pa prispevek za ministranta, za mašo zadušnico – obred ob grobu pa je menda res brezplačen. In ti računi so nemalokrat precej večji, kot je bil moj. Po vsej Sloveniji se ve, da je enotna cena za mašo 17 evrov, da so zakramenti seveda brezplačni, vsekakor pa se ve, koliko se najmanj spodobi prostovoljno prispevati.
Ne, ne spravljam se na Cerkev, zanima me le, zakaj ni Furs tako zelo usmiljen tudi do otrok, ki bi morali za svoje izdelke plačevati davek in bi se torej v šolski sklad nakapljalo bolj malo. Prodaja je pač pridobitna dejavnost (in amen, se izvijajo na finančni upravi), če pa hočejo starši in drugi napolniti sklad, naj raje dajo prostovoljne prispevke. Super! In tudi zelo vzgojno! Otroci naj se že od malega navadijo, da je prostovoljno delo itak brez zveze, pa še država ga bo obdavčila, naj torej kar naravnost nažicajo starše za denar. Red mora biti!
