Saj se še spomnite znamenitega stavka, ki ga je Alenka Bratušek izrekla v intervjuju za CNN. We just need time! Vsa Slovenija se je zgražala. Še danes se ji marsikdo posmehuje. Pa čeprav je iz današnje perspektive več kot jasno, da je ženska imela zelo prav. Takoj, ko se je v državah, v katere izvažamo, začela gospodarska rast, se je Slovenija začela pobirati. Čas je pomembna kategorija. Marsikaj pokaže v drugačni luči.
Pisanju o beguncih sem se v zadnjih kolumnah zavestno izogibala. Tudi zato, ker je to še ena tema, ki nas strahotno deli. Ne le v družbi, tudi za prijateljsko mizo je včasih težko. Ne prepričajo me očitki o nerazumevanju begunskih valov, ki da so od nekdaj bili in bodo. Ne pristajam na to, da vprašanja postavljamo le ksenofobi, nacionalisti, brezsrčni egoisti.
V resnici Evropa nujno, zelo nujno potrebuje svežo delovno silo. Ste vedeli, da ima kar 13 od 28 držav EU negativni naravni prirastek? Tudi Slovenija, seveda. Podatki kažejo, da bo EU tja do leta 2050 vsako leto potrebovala skoraj milijon in pol migrantov letno. Tako zelo naj bi jih potrebovali, da ena od razvojnih strategij stare dame pravi, da je treba migrantom v EU ponuditi več, kot jim ZDA, Kanada in Avstralija.
Matematika je pač neizprosna. Če hočete v prihodnjih letih kakšno penzijo, morate dojeti, da bo nekdo zanjo moral delati in plačevati davke. Če na vse te tokove gledamo v tej razvojni perspektivi, v resnici število novih delavnih rok tudi po sedanjem valu beguncev naj ne bi bilo preveliko.
In zakaj potem strah, zapiranje mej, spreminjanje azilne zakonodaje? Zakaj? Begunci so prihajali tudi prej. Nekdanji imperialisti so sprejeli milijone prebivalcev bivših kolonij, samo v letih med 1950 in 1970 se je z juga na zahod Evrope odpravilo okoli pet milijonov gastarbajterjev. Ljudje so bežali pred vojno na Balkanu. A nikoli se niso dvignili tako naenkrat, kot na ukaz, sto tisoči v nepretrganih kolonah. Samo naprej, samo na zahod in z iluzijo, da jih na koncu čaka Indija Koromandija po imenu Nemčija.
Ne glede na vse tudi tokratni begunski val ni padel z neba. Nekaj let so se begunci zbirali na mejah EU. Ekonomski migranti so se jim pridružili, ker so upali na lažji prehod. In ga tudi dobili. Za zdaj. V 90. je postopoma z Balkana zbežalo več kot dva milijona ljudi. A takega kaosa, kot ga gledamo danes, ni bilo. Ni ga bilo, ker so se države nanj pripravile. V Sloveniji smo, preden so prišli, imeli urejenih 75 sprejemnih centrov. V Evropi je bilo podobno. Niti enega prizora, ko bi ljudje v blatu ležali pred kakšno mejo, se ne spomnim. Zakaj je danes tako drugače? Zakaj? Vprašanje brez odgovora.
Vemo, Merklova jih je celo vabila, pa zdaj vseeno ne ve, kaj in kam bi z njimi. Nič ni jasno. Za koga bo delo, za koga ne? Kdo bo moral nazaj, kdo bo ostal? Kaj bo z njihovimi družinami! Nihče nič ne ve. Menda bodo države lahko izbirale med njimi. Kaj to pomeni? Lepi, visoki, blond, z modrimi očmi bodo »šli za med«?! Med drugimi bodo zbirali naslednji, zadnji bodo dobili …?! Halo!!! Kot bi prebirali krompir. Ekstremna desnica kapitalizira razmere. Naslovi, ki opozarjajo na podobnost z razmerami v 30. letih prejšnjega stoletja, zagovornike rasističnih politik samo množijo.
Tudi migranti, med katerimi je vsaj pol ekonomskih, tega, kar je na koncu poti, niso pričakovali. Obljubljena Nemčija jim za zdaj ponuja zgolj begunska taborišča. Oni niso prišli zato, da bi dobili vsak dan kos kruha in stare cunje. To so povečini imeli že doma. Mnogi tudi več. Od razočaranja do upora nikoli ni daleč. Veliko je vprašanj, malo odgovorov.
In Slovenija? Karkoli bo vlada naredila, bo narobe. Žica, stampedo, reši se, kdor se more??!! Nič od tega ne bo dobro. Pomoč nekaj tujih policistov pa je prej posmeh EU, ki iz Bruslja žuga nesposobnemu Balkanu. In, da je mera polna, ta odgovarja z oboroževanjem?! Proti komu bodo streljali??
Toliko vprašanj, pa tako malo odgovorov. Prav res, zelo bi bila vesela, če bi tudi danes lahko rekli: »We just need time!« In bi se iz nekoliko daljše perspektive izkazalo, da se je res za vse vse dobro končalo. Zelo bi bila vesela.
Zarja št, 22. 17.11.2015
