Draga mamica, to je zelo splošno vprašanje in radovedna sem, kaj vas je napeljalo k razmišljanju o samozavesti. To je tako pogosto uporabljen pojem kot komunikacija – in prav tako izmuzljiv. Sklepam, da se vam vaš otrok ne zdi dovolj samozavesten. Zelo bi mi pomagalo, če bi vedela, kako se to kaže – na konkretna vprašanja bistveno laže odgovarjam, drugače je vse skupaj preveč teoretično.
Za začetek bi bilo dobro, da se vprašate, kaj sploh je za vas samozavest. Kaj vam pomeni? Iz napisanega sklepam, da samozavest enačite s pogumom in družabnostjo. Samozavest in zadržanost namreč nista nasprotna pojma. Tudi zadržan človek je prav lahko zdravo samozavesten. Pretirana samozavest še ne pomeni zdrave samozavesti.
Človek s slabo samopodobo precenjuje dosežke drugih in podcenjuje lastne. Pa ne gre le za dosežke. Zdi se mu, da so drugi lepši, zabavnejši, družabnejši, bolj priljubljeni – boljši in uspešnejši.
Cilji naj bodo stvarni
Samozavest potrebujemo, da se lotim neke naloge, ki nas približa zastavljenemu cilju – in velja tudi nasprotno: dosežen cilj krepi samozavest.
Otrok se mora naučiti, da se mora za doseganje pomembnih ciljev potruditi in da nič ne pade z neba. Neuspeh tu in tam prav nič ne škodi, če pa se človek neprestano sooča s svojo neuspešnostjo, mu to jemlje voljo do dela in začne najedati samozavest. Prenizko postavljeni cilji ne zahtevajo energije in vodijo k lagodnosti, previsoko zastavljeni pa so pogosto povezani z neuspehom.
Starši imate odločilen vpliv na izgradnjo zdrave samozavesti
Samozavest je odvisna od človekove samopodobe. Obe se izgrajujeta in razvijata od rojstva. To je obdobje, ko so starši za otroka vse in otrok z njimi spoznava svet.
Samozavest lahko posredno krepite s krepitvijo samopodobe in s tem posredno vplivate tudi na to, kako se bo otrok znal postaviti zase. V tem procesu ste starši izjemno pomembni.
Otrok prinese marsikaj s seboj na svet
Nekaj naredi tudi temperament. Osnovne poteze, kot je na primer odprtost ali zadržanost, otrok prinese s seboj na svet, se pa da z vzgojo na njihov razvoj zelo vplivati.
Prava pot je na sredi
Popolnoma se strinjam z vašim mišljenjem, da ni dobra ne pretirana samozavest ne njeno popolno pomanjkanje. Pretirana samozavest ni pozitivna, saj je tak človek napihnjen in nenaraven. Prenizka samozavest pa omejuje človeka, da si ne upa posegati po ciljih, ki si jih želi, in se prehitro ustavi.
Pridiganje ne pomaga
Nič ne bo pomagalo, če otroku le pridigate o večji samozavesti, saj se otroci učijo z zgledom. Kadar opazujejo vas (in seveda druge), se učijo.
Pozitivna spodbuda
Otrokom lahko okrepite samozavest s stalnimi spodbudami in potrjevanjem.
Stvarna pričakovanja
Če od otroka zahtevate preveč, ne bo zmogel in se bo zlomil, če premalo, pa lahko dobi lažen občutek vsemogočnosti. Zaradi tega je najbolje, da od njega pričakujte toliko, kot zmore, in ga pri tem spodbujate. Bodite pozorni na droben napredek in otroku ta svoja opažanja tudi sporočajte.
Pohvala še nikoli ni škodila
Vsi otroci so v nečem dobri in starši morajo najti ta močna področja ter jih pohvaliti in spodbujati, saj ima pohvala čudežno motivacijsko moč. A biti mora trezna, tudi tu uberite srednjo pot. Starši včasih grešijo, ko otroka v želji, da bi se dobro počutil, neprestano in nenadzorovano hvalijo. Pohvalite tisto, kar je pohvale vredno.
Dobro pa je, da opazite tudi stvari, ki se vam morda zdijo same po sebi umevne – starši najpogosteje grešijo, kadar otrokovo lepo vedenje jemljejo kot nekaj samoumevnega, napako pa takoj opazijo, komentirajo ali celo kaznujejo.
Povejte otroku, da ste ga veseli, ker je to ON, ne zaradi tega, kar dosega. Če boste otroka naučili, da se bo znal ceniti in spoštovati, ste zmagali. Srečno!
Vprašanja v zvezi z vzgojo otrok lahko pošljete na naslov našega uredništva: JANA, DELO REVIJE, Dunajska 5, 1509 Ljubljana ali po elektronski pošti janasvetuje@delo-revije.si, oboje s pripisom »ZA EVO HROVAT KUHAR«.
