Kljub temu da sončni dnevi to leto očitno zamujajo, je kampanja o nevarnosti sončenja intenzivna. S takšnimi in podobnimi vprašanji se v projektu Skupaj za zdravje ukvarjamo že nekaj mesecev in res ne vem, kako bi v kratkem besedilu strnila vse zmote, ki jih odkrivamo v povezavi s soncem. Temu smo posvetili celotno junijsko številko naših novic, ki jih lahko preberete tudi na www.zazdravje.net, skupaj z natančnimi viri podatkov in ugotovitvami, ki jih navajam v nadaljevanju.
Osupljive ugotovitve
Najkrajše povedano, danes delamo največjo napako s tem, da smo premalo na soncu in se pred njim preveč ščitimo. Prav šokantne so ugotovitve, da je rak kože veliko pogostejši pri ljudeh, ki se manj izpostavljajo soncu. Več ga je pri pisarniških uradnikih kot pri tistih, ki delajo na odprtem. Celo mornarji, ki so večino časa pod palubo, pogosteje zbolevajo od tistih, ki so ves čas na močno žgočem soncu na palubi. Zanimivo je, da se različne oblike raka kože veliko pogosteje pojavljajo na delih telesa, ki so zelo malo izpostavljene soncu, in ne tam, kjer smo bili velikokrat opečeni.
Drugo veliko šokantno spoznanje je ugotovitev, ki ji pritrjuje čedalje več zdravnikov (ki niso na plačilnem seznamu kozmetične industrije), da obstaja očitna in nevarna povezava med uporabo sredstev za sončenje in porastom alergij »na sonce« ter kožnih melanomov. Tako sta zapisala dr. Frederic in Cedric Garland in trditev zelo obsežno argumentirala: »Povsod po svetu se je številno malignih melanomov najbolj povečevalo v državah, v katerih so v uporabi sredstva za sončenje. Sočasno se je povečevala tudi stopnja smrtnosti.«
Znanstveniki vidijo razlog v sporni sestavi večine sredstev za sončenje ter v brezbrižnosti, ki izhaja iz našega zmotnega občutka, da smo s temi sredstvi popolnoma zaščiteni in si lahko privoščimo neomejeno izpostavljanje sončnim žarkom.
Vitamin D!
Na Univerzi v Iowi so leta 2003 proučili vseh 18 epidemioloških študij, ki so v zadnjih 38 letih poskušale odgovoriti na vprašanje, ali lahko sredstva za sončenje zmanjšajo nevarnost, da obolimo za kožnim rakom. Rezultat je bil povsem jasen – ne morejo! (citirano po: Klaus Maar: Rebell gegen den Krebs, 2004, s. 47).
Torej, pred zares nevarnimi žarki nas kemija ne more obvarovati, lahko pa nas pred njihovimi posledicami obvaruje vitamin D. In v tem je največji paradoks. Pogoj, da pridobite dovolj zaščitnega vitamina D, je prav izpostavljanje soncu brez zaščitne kemije. Ugotovili so namreč, da faktorji, višji od osem, skoraj v celoti ustavljajo tvorbo vitamina D.
Alergije na sonce ali na kremo?
Osebno sem izkusila, kaj pomenijo neznosne rdeče pikice, ki jih dermatologi imenujejo alergija na sonce. Ne morem trditi, da je tako pri vseh, vendar je bilo mojih konec, ko sem namesto kemičnih začela uporabljati zaščitna sredstva na podlagi mineralnih filtrov (titanium ali cinkov oksid). Podobno slišim tudi od veliko drugih ljudi … Povsod se je pokazalo, da so težave izginile, ko so se začeli pogosteje izpostavljati soncu (ne le v dveh tednih dopusta) in so opustili kemična zaščitna sredstva.
Če se zanašate na kemične filtre, je treba vedeti, da so ti precej nestabilni, zato kremam dodajajo čedalje več snovi, ki bi preprečile njihov razkroj, ohranjale strukturo in vam lepo dišale. Vse omenjeno pa utegne biti alergeno in lahko povzroča reakcije na koži, ki jih potem zmotno imenujemo »alergija na sonce«.
Sporni UV-filtri
Nemška revija Öko test med sporne UV-filtre uvršča naslednje: MBC (4-methyl-benzyli-dencamphor), OMC (octyl-methoxycinnamate), oxybenzon (benzophenone-3), HMS in OD-PABA (octyl-dimethyl-para-amino-benzoic-acid), ki domnevno učinkujejo kot hormoni. Skozi kožo prispejo v človeško telo in so dokazano v materinem mleku. Benzophenone-3 (oxybenzon) poleg tega deluje alergijsko. Tudi benzophenone-1 in benzophenon-2 pa tudi 3-benzylidencamphor domnevno učinkujejo hormonsko.
Methoxypsorale so odstranili s trga, potem ko so ugotovili, da se pri ljudeh in miših že pri vidni svetlobi pospešeno tvori kožni rak. Nastale so tudi spremembe v dedni zasnovi. Iz poročila ameriškega Urada za živila in zdravila FDA je razvidno, da lahko od 14 od 17 losjonov za sončenje ob uporabi na soncu učinkuje rakotvorno, ker vsebujejo sestavino PABA (para-aminobenzoic-acid). PABA v številnih sredstvih za zaščito pred soncem uporabljajo kot kemično svetlobno zaščito.
Kemični svetlobni zaščitni filtri se razkrojijo, ko pridejo v stik z UV-svetlobo. O kemični sestavi produktov razkrajanja je le malo znanega, saj komajda obstajajo raziskave o njihovi škodljivosti. Toda že nekajkrat se je zgodilo, da so s trga umaknili kemične svetlobne zaščitne faktorje, ker so bili rakotvorni.
Nihče ne more reči, katere kemikalije, ki jih brez pomislekov uporabljajo v sredstvih za zaščito pred sončenjem, se bodo kmalu pokazale za strupene ali rakotvorne. Toksikološke raziskave so drage, zato jih zelo redko izvajajo.
Proučevali so otroke, ki so jih starši mazali s kremami za sončenje, in ugotovili, da so se pri njih pogosto pojavile lise na jetrih, kar je dejavnik tveganja za poznejše melanome. Pri otrocih brez kemične zaščite proti sončenju niso nastale dodatne lise na jetrih (Hobday: Sonnenlicht heilt, s. 70).
Kako prijateljevati s soncem
Osebno bi vsakomur priporočala pol ure do uro sončenja brez zaščite, in sicer v zgodnejših jutranjih urah ali bolj pozno popoldne. Vmes kot dodatno zaščito uporabite naravna sredstva z mineralno zaščito. Pri tem vam bodo popolnoma zadostovali zaščitni faktorji od 8 do 20. Morebiten stres, ki ga lahko povzroči preveč »zaužitih« sončnih žarkov, pa bodo izničila naravna negovalna olja, denimo kokosovo, jojobino ali mandljevo, ter dragocena aloe vera. Na sprejemanje in predelavo sončnih žarkov v koristen pigment pa zelo vplivata tudi naš jedilnik ter količina zaužitih naravnih antioksidantov.
V urah, ko je sonce visoko na nebu, uživajmo v senci ali kožo zaščitimo z oblačili. Če ste prisiljeni biti na soncu opoldne ali če otrokom ne morete preprečiti, da bi prav takrat čofotali v vodi, potem so najboljša zaščita posebna oblačila, ki učinkujejo kot faktor 50, ne da bi obremenjevala kožo. Ponujajo jih v specializiranih trgovinah z medicinskimi pripomočki.
Kot rečeno, več koristnih napotkov, kako nenevarno prijateljevati s soncem, preberite na www.zazdravje.net.
Sanja Lončar je vodja projekta Skupaj za zdravje človeka in narave.
Vprašanja o naravnem zdravljenju, zdravem prehranjevanju, naravni kozmetiki in podobnih temah za rubriko Naravno in enostavno pošljite na naslov jana@delo-revije.si ali Revija Jana, Dunajska 5, 1509 Ljubljana.
Piše: Sanja Lončar Jana št. 24, 15.6.2010
