Spoštovani, naj vam na začetku povem, da je za svetovanje v zvezi z delnicami in obveznicami treba imeti licenco za borznega posrednika. Ker te licence za zdaj še nimam, vedite, da moj odgovor ni nasvet, temveč le osebno razmišljanje na podlagi vlagateljskih izkušenj, ki sem si jih v preteklosti pridobil s trgovanjem na borznem trgu zase. Pa poglejmo najprej, kakšen finančni instrument je obveznica. To je dolžniški vrednosti papir, s katerim se izdajatelj obveže, da vam bo v skladu z amortizacijskim načrtom ob dospelosti izplačal posojeno glavnico s pripadajočimi obrestmi. V vašem primeru je izdajatelj in dolžnik Slovenska odškodninska družba, obveznice pa so bile izdane z namenom poplačila denacionalizacijskih upravičencev, ki niso dobili premoženja vrnjenega v naravi, ampak v obveznicah. Kuponska obrestna mera obveznice je določena s 6 odstotki in jo zato štejemo med finančne instrumente s fiksnim donosom. Torej pri obveznici ne gre pričakovati kapitalskega donosa, ampak donos od obresti. Dobro je vedeti tudi to, da sta cena obveznice in njen donos obratno sorazmerna, kar pomeni, da nižja ko je cena obveznice na trgu, višji je donos na glavnico. Vrednost, ki ste jo videli na tečajnici in je izražena v odstotkih, ne pomeni vrednosti obveznice, ampak predstavlja odstotek njene nominalne vrednosti. Vrednost obveznic v vaših lasti se tako giblje okoli 2.500 evrov. Obveznica kotira na Ljubljanski borzi in jo lahko kadarkoli prodate. In ker gre za eno izmed najbolj likvidnih obveznic, z morebitno prodajo ne bi smeli imeti večjih težav. Davka ob prodaji, po mojem vedenju, pri teh obveznicah ni. Pa je prodaja smiselna? Obrestna mera, ki po mojem prepričanju trenutno še pokriva realno inflacijo, se s pričakovano prihodnjo inflacijo ne bo mogla več uspešno kosati. To pa pomeni, da bo vaše naložba začela izgubljati realno kupno moč. Pred nami so gospodarsko in finančno izredno »viharni« časi, ko bomo dobo šestih let občutili kot neskončno dolgo. V tej dobi bodo največ izgubili tisti, ki bodo imeli svoje premoženje v (ne)varnih denarnih naložbah (gotovina, bančni depoziti, obveznice, klasična življenjska zavarovanja ...), zato menim, da bi bilo smiselno spremeniti trenutno naložbeno politiko. Za trenutno vrednost obveznic bi lahko dobili kapitalsko naložbo v obliki zlata (70 g) oziroma srebra (2500 g), ki se bosta v prihodnje veliko bolje zoperstavljala visoki inflaciji. In še en vidik je. Denarja brez kritja v krizi noče nihče, zlato in srebro pa sta vedno sprejeta!
Nasveti so informativnega značaja. Z njimi vas želimo napeljati k razmišljanju, sami pa se morate odločiti, katera naložba je za vas najboljša. Z vsako odločitvijo boste tvegali. Prav tako vam svetujemo, da posredovane informacije pred vlaganjem denarja še enkrat preverite, saj se lahko od objave spremenijo.
Piše: Matjaž Jereb, samostojni premoženjski svetovalec
Jana št. 50, 14.12.2010
